Ob njej sedi njen mož Borut, ki pestuje ljubko malo deklico. Ime ji je Pija in ima hude težave zaradi cerebralne paralize. Njene sestre dvojčice Pike ni več. Svojo zgodbo sta zakonca Hrastar povedala iskreno, brez obtoževanja, a z očitno veliko bolečino.

Carski rez, zakaj že? Dva dni pred napovedanim carskim rezom je Tini sredi noči odtekla voda. Z možem sta se odpeljala v ljubljansko porodnišnico. Tam pa niso hoteli narediti carskega reza, ker se je lepo odpirala. »Škoda se jim je zdelo, da bi me rezali. In to kljub temu, da sem jim povedala, kakšne so diagnoze ene od deklic in da sta obe deklici v legi z nogama naprej. V porodnišnico sva prišla ob enih ponoči. Najina Pika se je ob 2.15 kot po čudežu rodila z glavo naprej. Danes pravim, da je že vedela, zakaj je morala priti prva ven. Ko so jo zagledali, so vzklikali: 'Joj, pa ne ta!'  Vsi so pričakovali, da se bo prva rodila Pija, ker je bila vso nosečnost prvi dvojček, zato smo bili močno presenečeni. Pija se je takrat v trebuhu obrnila počez. Prišlo je do izpada ročic, noge in glavica pa so šli nazaj. Na vse mogoče načine so jo skušali obrniti, a ni šlo. Imela sem že zelo močne popadke, zato so jo dobesedno porivali nazaj v moj trebuh. Šele potem so me odpeljali na carski rez. Pija se je rodila 20 minut za Piko. Morali so jo masirati, da je zadihala. Kazalo je, da bo v redu, čeprav je bilo prvo ocenjevanje po Apgarju zelo slabo. Toda 12 ur po porodu je dobila hude možganske krče. Pokazalo se je, da je med porodom utrpela hudo pomanjkanje kisika, tako da ima zdaj zelo poškodovane možgane. Njena diagnoza je huda cerebralna paraliza, epilepsija, osteoporoza in globalni razvojni zaostanek. S Pijo hodimo trikrat oziroma štirikrat tedensko na nevrofizioterapijo in delovno terapijo v Ljubljano ter v Novo mesto. Za izboljšanje svojega stanja potrebuje veliko pripomočkov (prilagojeni voziček, stolček, opornice, terapevtske pripomočke) in vsakodnevne terapije, saj pri dobrih dveh letih še zelo slabo nadzoruje glavo, ne govori, ne sedi, se ne plazi in ne hodi. Je pa pravi mali nasmejani sonček, ki je po žlici in pije iz kozarčka ter že zna dobro pokazati svoje želje,« pripoveduje Tina.

Niz operacij male Pike.  Prva dvojčica Pika, ki je imela torej hude zdravstvene težave, je bila takoj po porodu premeščena na oddelek za intenzivno terapijo (KOOKIT). »Takoj so ji operirali trebušček, nato pa je v naslednjih dneh sledilo še več posegov na trebuščku, da so se črevesje in jetra namestili v trebušni votlini. Vse hujše pa so bile težave s srčkom. Njegovo delovanje so spodbujali z zdravili, bila je priključena na respirator in kisik, dali so ji zdravila za pomiritev. Januarja 2012 so naredili premostitveno srčno operacijo. Naslednja operacija je sledila junija, ko so srce končno 'popravili', vendar so potem sledili različni zapleti. Tretja operacija je bila novembra 2012; vsakič sta jo operirala dr. David Mishaly in dr. Robert Blumauer. Pika je preživela več operacij in zapletov: nizko saturacijo (vsebnost kisika v krvi), več seps, pljučnico, vnetja sečil, nizek tlak, zožitev sapnika in bronhijev, večkrat so jo morali oživljati … Kar 390 dni je preživela v intenzivni in tako rekoč vsak dan je visela na nitki. Hvala bogu za najine starše in brate, ki so nama ves čas pomagali in nama stali ob strani. Res vam hvala iz dna srca!!! Ni veliko takšnih družin, kot so najine.»

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 15, izid: 15. 4. 2014).

---