Max, Archie, George in Frankie so s svojo skromnostjo, uglajenostjo in vrednotami v trenutku osvojili slovensko javnost.

Jack, Max, Archie, George in Frankie so ob nastopu za reprezentanco še posebno ponosni. »V čast nam je, da nastopamo za reprezentanco našega deda,« je dejal najstarejši, 28-letni Jack. »Na nas pa bi bil ponosen tudi oče, ki je vedno želel, da bi igrali skupaj.« Oče Jonathan je tragično preminul pred dvema letoma – na poslovni poti se je nenadoma zgrudil in pri dvainpetdesetih umrl. Njegova  žena je bila tedaj noseča in mala Violet nikoli ni spoznala svojega očeta. Zato pa ima dekletce pet starejših bratov, pravih hrustov, ki ljubeče skrbijo za malo princesko. »Je princesa in mala pošast hkrati,« se je zasmejal drugi najstarejši brat, Max, saj jih dekletce očitno obrača, kot želi. »Danes smo jo peljali na otroško igrišče, a ko je bil čas, da gremo, je postala pošast. Ni nehala jokati in je cepetala, da so začeli jokati še drugi otroci.«

Preberite še

· Trajnost

Je toplotna črpalka brez sončne elektrarne sploh smiselna?

Srbi za malo sestrico nikakor ne jemljejo kot vajo za svoje otroke: »Violet je najboljša kontracepcija za vse nas,« je v smehu povedal Max in preostali so mu pritrdili. »Ne, šalimo se,« ga je takoj popravil Jack: »Ob tragediji nam je dala neverjetno veliko moči. Ko je bila družina najbolj ranljiva, nam je dala pozitivno energijo. Seveda se ni zavedala, koliko energije je dala nam in naši mami. Zato je Violet pravi blagoslov.«

Ko vidite te močne fante, kako crkljajo sestrico, vam je takoj jasno, da gre za družino, ki skrbi za vrednote in povezanost. Predvsem pa jih druži šport. Njihov oče Jonathan je bil navdušen ragbist in med ustanovitelji lokalnega ragbijskega kluba, zato ni moglo biti drugače, kot da ragbisti postanejo tudi sinovi. Igrati so začeli s štirimi, petimi leti. »Vsi smo zrasli z ragbijem, sicer smo igrali tudi druge športe, tudi kriket, ampak očitna družinska tradicija je ragbi,« je razložil Jack.

Po očetovi smrti so njemu v čast pripravili turnir v ragbiju in prerasel je v festival. »Naš klub združuje vse generacije, od najmlajših do članov. Naš oče je bil eden od ustanoviteljev kluba in njegova želja je vedno bila, da bi ragbi združeval skupnost. Zato je tudi turnir v spomin na našega očeta druženje celotne skupnosti,« je povedal Jack. In prav ta turnir je vzrok, da sedaj nastopajo za slovensko reprezentanco.

Slišal sem za pet bratov ... Vse se je začelo, ko so naši ragbisti igrali s Ciprom. Eden od njihovih reprezentantov je sicer igral v Veliki Britaniji in zvečer po tekmi je našim povedal, da je bral o petih angleških bratih, igralcih ragbija, ki imajo slovenske korenine. Takoj je padla ideja, da bi lahko igrali za našo reprezentanco, in so jih poklicali. »Noro smo bili presenečeni nad klicem,« je dejal Max Skofič, ki je med brati nekako odgovoren za stike z javnostjo. Vodja bratovskega krdela je sicer najstarejši Jack. »Le zato, ker sem najstarejši,« je pojasnil Jack. »Sicer se vsako odločitev sprejmemo skupaj.« Bratje so seveda različni, a delujejo kot usklajeno moštvo. Najmlajši, Frankie, je recimo bolj tihe narave, a »če želim, jim lahko povem svoje mnenje in seveda me upoštevajo.« Tudi ko so dobili vabilo za nastop za reprezentanco, so se zbrali in glasovali. »Res smo glasovali,« je potrdil Max. »Anonimno,« je dodal Archie. Toda odločitev je bila lahka: »Vedno smo želeli, da bi igrali skupaj, torej ni bilo dileme, kako se bomo odločili.«

Čeprav je odločitev za slovensko reprezentanco pomenila, da nobeden izmed njih ne bo nikoli igral za angleško. »Zame je angleška reprezentanca že nedosegljiva, ker sem prestar,« je razložil Jack. »Zato je nastop za Slovenijo vrhunec moje ragbijske kariere.« Za prestale brate pa tudi – vsi so polprofesionalni igralci, kar pa v deželi bivših ragbijskih svetovnih prvakov ni dovolj. Kot pravijo, so zelo dobri igralci, a niso najboljši, tako da je angleška reprezentanca le oddaljen sen.

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 15, izid: 15. 4. 2014).

---