Shutterstock

Če zelenjavnega vrta še nimamo, je najbolje, da si najprej ogledamo danosti zemljišča oziroma del zemljišča, na katerem nameravamo urediti zelenjavni vrt. Opazujmo pot sonca in smeri vetra, kajti večina zelenjadnic in zelišč ljubi sonce, ne mara pa močnih vetrov, torej sta to dva ključna podatka za umestitev zelenjavnega vrta v prostor. Če celotno zemljišče okoli hiše leži na izpostavljenem mestu, je smotrno razmišljati o postavitvi protivetrne zaščite v obliki primerne ograje ali zidu ali o zasaditvi žive meje, ki pa ne smejo biti previsoki, da ne bi senčili rastlin. Odločiti se moramo tudi, ali želimo zelenjavni vrt urediti na bolj oddaljenem koncu zemljišča ali pa ga želimo imeti čim bliže hiše oziroma kuhinje. Površina izbranega mesta naj bo ravna, s prepustnimi tlemi, v katerih voda ne zastaja, sicer moramo še pred drugimi deli najprej urediti drenažo. Potem ko smo določili mesto nastajajočega zelenjavnega vrta, nas čaka odločitev o njegovi velikosti, kajti kljub prednostim domače zelenjave ne smemo imeti prevelikih oči in teka, saj obdelovanje zelenjavnega vrta od nas zahteva več časa, potrpežljivosti in prisotnosti kakor skrb za okrasni vrt.

Še preden zamisel v glavi obudimo v življenje in se z orodjem v roki lotimo obdelave tal, je priporočljivo, da narišemo preprost načrt za razporeditev gredic. S pomočjo skice bomo vrt lažje prenesli na zemljišče, pozneje pa nam bo skica koristila pri sledenju vsakoletnemu kolobarjenju in pri izbiri rastlin zanj.

Grede, gredice

Za lažje obdelovanje in pregled nad rastlinami se najbolj obnesejo v stoletjih preizkušene kvadratne in pravokotne grede, na sredini ali v vogalih vrta pa lahko za popestritev videza uredimo še kakšno okroglo gredo. Če nameravamo kolobariti, kar je smiselno in koristno, zelenjavni vrt razdelimo na štiri dele, tako imenovane poljine, na katerih uredimo velikosti četrtine primerno število gred. Dolžina gred je odvisna od števila različnih vrtnin, ki jih nameravamo gojiti. Greda lahko sega po vsej dolžini poljine ali pa jo razdelimo na več manjših gredic. Bolj kakor dolžina je pomembna širina gredic, ki ne sme večja od 120 cm, kar nam omogoča obdelavo gredice z obeh strani. Širša greda, na kateri brez naprezanja ne dosežemo sredine, nam namreč zelo otežuje obdelavo, oskrbo in pobiranje vrtnin. Ožjih gredic se ne splača urejati, saj bi izgubili preveč dragocenega prostora. Če nam po odmeri 120 centimetrov širokih gredic ostane nekaj zemljišča, ga uporabimo tako, da na njem uredimo grede za enoletna zelišča in cvetlice. Na velikem vrtu med četrtinami pustimo prostor za glavno pot, ki naj bo tako široka, da po njej lahko peljemo samokolnico. Da bodo rastline čim bolj osončene, naj grede potekajo v smeri sever–jug. Paziti moramo tudi, da grede, zasajene s sezonsko zelenjavo, zaradi lažjega obdelovanja, predvsem z motokultivatorjem, ne segajo tik do ograje ali žive meje, lahko pa ob njej uredimo ožjo gredo s trajnimi zelišči, kot so žajblji, rabarbara, drobnjak, stoletna čebula, origano, mete in melise, ali s šparglji, ki so trajnice in jih zato na istem mestu gojimo dalj časa, celo deset let. Trajna zelišča lahko posadimo tudi na skrajni zunanji rob gred, za šparglje pa uredimo posebno gredo.

Več v Zarji št.11, 14.3.2017