Ko jo zagrabi lenobnost, v roke vzame knjigo Evelyn Anthony – Elizabeta I. Angleška, pri pomembnih odločitvah ji ob strani stoji Hotel Borg Nicole Lecce, Désirée Annemarie Selinko pa ji pričara občutke zaljubljenosti. Mladi gospod Keefe Stephena Birninghama ji pomaga, ko se počuti odtujeno. Odličen je tudi kot zakonski terapevt. Knjige, pove Božena Kolman Finžgar, ravnateljica knjižnice A. T. Linharta v Radovljici, so svojevrstna terapija. »Med branjem uživamo, se odklopimo, v knjigah pa najdemo tudi rešitve za naše težave.« Strastna bralka je z branjem okužila svojo družino, prijatelje in ne nazadnje tudi prebivalce občine Radovljica, ki se lahko pohvalijo, da berejo več kot v drugih krajih Slovenije.

Profesorica slovenskega jezika s književnostjo in pedagogiko, ki je nase opozorila že z diplomsko nalogo, za katero je dobila študentsko Prešernovo nagrado, je lani od Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY prejela priznanje za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Prijatelji, ki se njeni družini pridružijo na kakšnem potovanju ali jadranju – zelo rada tudi potuje, nikoli ne pozabi obiskati kakšne knjižnice in knjigarne – vedo, da na pot nikoli ne gre brez posebne potovalke, v kateri so knjige za vsak okus in starost.

Biblioterapija je primerna za vse starosti in težave vseh vrst. Kolman Finžgarjeva svetuje, da otrokom začnemo brati čim prej. »Nekateri pravijo, da celo pred rojstvom. Majhnemu otroku je pomembno, da je udobno nameščen v naročju in posluša glas svojih staršev. Mehke besede ter ritem in melodija glasu mu dajejo občutek varnosti in ugodja.« In če velja rek, da kar se Janezek nauči, to Janez zna, bodo otroci občutek varnosti in ugodja ob branju knjig ponesli v odraslost. Za odrasle, ki bi se teh občutkov radi priučili, pa v radovljiški knjižnici pripravljajo posebne bralne urice. »V sodelovanju z Ljudsko univerzo že tretjo sezono vodim bralni klub za ljudi iz tretjega življenjskega obdobja. Ob kavi, čaju in piškotih se pogovarjamo o določeni knjigi, zraven pa si povemo še marsikaj drugega.« Ker pa je branje tudi miselna telovadba, bodo 20. novembra, na dan slovenskih knjižnic, začeli še projekt Zbistrimo um. »Mladi sodelavec Dominik Mlakar, ki v naši knjižnici dela prek javnih del, je na mojo pobudo pripravil različne uganke. Podatek, da bo čez nekaj let četrtina populacije stara 65 let in več, me je spodbudil, da smo se lotili te posebne možganske telovadbe.« Branje je odlična terapija tudi, ko se človek znajde v težavah. Bralna terapija, je prepričana Kolman Finžgarjeva, bi lahko pomagala celo brezposelnim. »Knjige dvigujejo razpoloženje in širijo obzorja. Prav lahko se zgodi, da človek prav v knjigi najde idejo, kaj bi lahko počel v življenju.«

Zbirateljica pravljice Rdeča kapica. Tudi potovanja, eden od konjičkov Božene Kolman Finžgar, so povezana s knjigami. Ker na potovanjih običajno ne bere, se s knjigami posladka v knjižnicah in knjigarnah. »Družino, da ne godrnja, navadno podkupim s sladoledom. Že več let namreč brskam za različnimi izdajami pravljice Rdeča kapica.« V knjižnici imajo že več kot sto različnih verzij te priljubljene pravljice, ki jih uporabljajo tudi kot učenje o različnih kulturah. »Medtem ko naša Rdeča kapica babici v košarici nese potico in vino, ji francoska nese zavitek masla in pecivo, grška torto, bolgarska pa juho.«

Zaljubljena v zimo. Zima je že od nekdaj njen najljubši letni čas. »Doma smo imeli kmetijo in pozimi so mi dali mir, da sem lahko brala v nedogled.« Nemalokrat se je zgodilo, da je Božena nehala brati, ko je šla mama zjutraj v službo. Še danes najraje bere v postelji. Na njeni nočni omarici je vedno vsaj deset knjig. »Vsaj pol metra visok kup je vedno ob moji postelji. Veliko knjig preberem po službeni dolžnosti. Za dušo pa najraje berem ob koncu tedna in poleti na barki. Jadrnica je idealen kraj za lenarjenje, branje in uživanje ob dobri hrani.« Na njeno srečo sta strast do branja tako od nje kot tudi od moža podedovala tudi otroka. »Vprašanje otrok, 'dolgčas mi je, kaj naj počnem', sem reševala tako, da sem jima v roke potisnila kakšno dobro knjigo.« Zato Božena na počitnice nikoli ne gre brez posebne potovalke, v kateri so knjige. »Če gredo z nami tudi prijatelji, ki imajo otroke, napokam še dodaten kovček. Za najstnike vanj dodam še nekaj DVD-jev.« Bere vse žanre, moti jo, če ljudje literaturo delijo na bolj in manj kakovostno. »Sama sem se prav iz ljubezenskih romanov naučila hrvaščine. Z vidika literature te knjige niso bile bog si ga vedi kaj, z vidika učenja jezika pa so bile super.«

 Zarja št. 43, 25. 10. 2016