zarja jana

»Ni pomembno, kako počasi greš, pomembno je, da se ne ustaviš,« je Konfucijeva misel, ki ste si jo izbrali za svoje vodilo, vendar vi niste šli počasi, saj ste pri 29 letih dosegli že veliko. Med drugim ste vključeni v skupino, ki raziskuje možnosti za zdravilo proti covidu. Kaj natančno?

Na naši fakulteti sem v raziskovalni skupini prof. dr. Iztoka Turela in v zadnjem letu del raziskav usmerjamo tudi na področje iskanja potencialnih zdravilnih učinkovin proti bolezni covid-19. Cilj zdravila je preprečiti vstop koronavirusu v človeške celice in mu onemogočiti, da bi se razmnoževal. Tako bi lahko preprečili oziroma omilili hujši potek bolezni pri okuženih osebah. Ker ima cink protivirusni učinek, pomembno vlogo pa igra pri pravilnem delovanju imunskega sistema, je njegovo pomanjkanje povezano z večjo nevarnostjo virusnih okužb. V naši raziskovalni skupini smo pripravili nekaj spojin, ki vsebujejo cink (t. i. cinkove komplekse), in preučujemo, kako vplivajo na SARS-CoV-2. Naš primarni cilj je predvsem razumeti mehanizem delovanja pripravljenih cinkovih kompleksov v boju proti temu virusu, s čimer bi razširili dosedanje vedenje o vplivu cinka in cinkovih spojin na koronavirus. Pomisliti, da bi naše spojine prišle v uporabo za zdravljenje covida-19, je preveč idealistično, a z vsakim eksperimentom in novim rezultatom smo bližje zdravilu, ki ga bo nekdo nujno potreboval ali za zdravljenje covida-19 ali kakšne druge bolezni. Tudi ideja o uporabi cepiv mRNA, ki jih v boju proti koronavirusu proizvajata Pfizer ali Moderna, ima že dolgo zgodovino, saj se je njihov razvoj začel pred več kot 20 leti, v letu 2020 pa se je vsa raziskovalna vztrajnost izkazala še za kako pomembno – očitno ima Konfucij le prav.

Med študijem ste sodelovali z univerzami po svetu.

Res je, imela sem priložnost obiskati kar nekaj tujih univerz in prav vsaka je prispevala k pridobitvi novega znanja kot tudi pomembnih življenjskih izkušenj. Četrti letnik študija farmacije sem opravila kot Erasmusova študentka na Tehnični univerzi Braunschweig v Nemčiji. Tam sem prvič opravljala tudi krajše raziskovalno delo na področju sladkorne bolezni. Med absolventskim letom sem odšla na krajšo izmenjavo na Univerzo na Dunaju, tam je bilo glavno področje raziskav bioinformatika. Raziskovalna skupina, v kateri sem delala, med drugim preučuje, ali katero izmed že uveljavljenih zdravil lahko zdravi tudi kakšno drugo bolezen, za katero sicer ni predpisano. Med doktorskim študijem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani pa je moj mentor vzpostavil sodelovanje z eno izmed raziskovalnih skupin prav na Fakulteti za farmacijo v Braunschweigu. Tako sem dva poletna meseca v letu 2018 ponovno preživela v tem čudovitem nemškem mestecu. Tam sem poleg sinteze rutenijevih kompleksov, s katero se sedaj ukvarjam v večjem obsegu, izvedla nekatere biološke poskuse, in sicer smo preverili, ali naše spojine zavirajo rast določenih rakavih celičnih linij in tudi zavirajo encim, ki je vključen v razvoj raka. V letu 2019 se je odprla priložnost za obisk Univerze Khalifa v Združenih arabskih emiratih. Rutenijevi kompleksi, ki jih sicer preučujemo kot potencialne protirakave učinkovine, imajo sposobnost spremeniti ogljikov dioksid, toplogredni plin, v druge uporabnejše spojine, ki se, recimo, lahko uporabljajo kot gorivo, kar je bilo osrednje področje raziskav med obiskom na Bližnjem vzhodu.

V doktoratu ste se osredotočili na sintezo biološko aktivnih kovinskih kompleksov. Za laika je to precej abstraktno.

Kovinski kompleks je spojina, kjer so na kovinski ion (recimo cink, baker, zlato …) vezane različne molekule, ki jih imenujemo ligandi. V doktoratu sem se osredotočila predvsem na pripravo rutenijevih kompleksov. Pripravili pa smo tudi nekaj cinkovih, bakrovih in nikljevih spojin. Take spojine v obliki raztopin nato nanesemo na, recimo, rakave celice in opazujemo, kaj se z njimi dogaja – ali rastejo naprej ali se nehajo razmnoževati … Za rutenijeve komplekse smo pokazali, da nekatere izmed testiranih spojin zavirajo rast recimo pljučnega raka, raka jajčnikov …, in poskusili tudi ugotoviti, zakaj naše spojine učinkujejo protitumorsko. Ugotovili pa smo tudi, da nekateri rutenijevi kompleksi zavirajo delovanje encimov, ki so udeleženi pri razvoju Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence.

Več v reviji Zarja Jana št. 49, 7.12.2021