Afriški Veliki zeleni zid
Afriški Veliki zeleni zid (The Great Green Wall) je epska misija, ki jo je pred dobrim desetletjem zasnovalo devet afriških držav. Po celotni širini Afrike nameravajo zasaditi pas gozda, ki bo preprečeval širjenje puščave, in s tem ustvariti 8000 km dolgo naravno čudo sveta.
V projektu zdaj sodeluje že več kot 20 afriških držav, zasajenih je okoli 15 odstotkov načrtovanega gozda, zeleni zid pa uspešno vrača življenje v degradirane pokrajine Afrike, zagotavlja preskrbo s hrano, delovna mesta in milijonom, ki bi se bili drugače prisiljeni odseliti, daje razlog, da ostajajo. Gozd je tako obramba pred grožnjami, s katerimi se ne sooča le afriška celina, temveč ves svet – podnebnimi spremembami, sušo, lakoto, konflikti in migracijami.
Kjer ga najbolj potrebujejo
Veliki zeleni zid nastaja v regiji Sahel, na južnem robu puščave Sahara – enem najrevnejših krajev na planetu. Sahel je eden od krajev na Zemlji, ki so najbolj na udaru podnebnih sprememb, in milijoni domačinov se že soočajo z njihovimi uničujočimi vplivi. Dolgotrajna suša, pomanjkanje hrane, konflikti zaradi izginjanja naravnih virov in množične migracije v Evropo so le nekatere od posledic.
Regija je bila še v 70. letih prejšnjega stoletja bujna zelena oaza, rast prebivalstva, netrajnostno upravljanje zemljišč in podnebne spremembe pa so območje spremenili v neplodno in degradirano polpuščavo. A skupnosti od Senegala na zahodu do Džibutija na vzhodu se borijo za svoj dom. Od začetka projekta leta 2007 sta se v dežele Sahela začela vračati upanje in življenje. V Nigeriji je bilo obnovljenih več kot pet milijonov hektarjev degradiranih zemljišč, trije milijoni hektarjev v Burkini Faso in 15 milijonov v Etiopiji. Po vsem Senegalu so zasadili že 30 milijonov hektarjev dreves, odpornih proti suši. V Nigru pet milijonov hektarjev obnovljene zemlje rodi 500.000 ton žita na leto – dovolj, da nahrani 2,5 milijona ljudi.
Več kot le gozd
Zasajena drevesa pa ne ustvarjajo le gozda. Zaradi njih se številni podzemni zbiralniki spet polnijo s pitno vodo, podeželska mesta imajo zagotovljeno hrano, vaščani pa si z delom pri projektu zagotavljajo dohodek.
Finančno »gradnjo« zelenega zidu podpirajo številne mednarodne vlade in okoljevarstvene skupine z vsega sveta. Ko bo zid dokončan, bo največja živa zgradba na planetu, trikrat večja od Velikega koralnega grebena.
Objavljeno v reviji Zarja Jana št. 2, 14. 1. 2020
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
