Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Lekarna ima danes v lokalni skupnosti zelo pomembno vlogo, saj je pogosto prvi in najlažje dostopen stik za ljudi, ko potrebujejo nasvet ali pomoč. Na voljo je brez naročanja, v našem okolju tudi 24 ur na dan, kar za prebivalce predstavlja veliko prednost, saj takšna dostopnost ni samoumevna povsod. Še posebej v času epidemije se je pokazala njena ključna vloga, ko je bil dostop do zdravnika omejen, vrata lekarne pa so ostajala odprta. Pogosto ljudje najprej poiščejo pomoč v lekarni in šele nato pri zdravniku, če težave niso drugače obvladljive.

Vodenje ene pomembnih zdravstvenih ustanov v lokalnem okolju je z novim letom prevzela Mateja Kokolj, mag. farm., nova direktorica Lekarna Velenje, ki smo jo povabili na pogovor.

Kaj vas je spodbudilo, da ste sprejeli izziv vodenja lekarne?

»Iskreno povedano sem o tej odločitvi dolgo razmišljala. Spremljalo me je precej pomislekov, predvsem v zvezi z odgovornostjo in izpostavljenostjo, ki ju takšna vloga prinaša. Na koncu je prevladala želja po osebni in strokovni rasti, želja po učenju, po novih izkušnjah in izzivih. Pomembno vlogo pri odločitvi so imeli tudi sodelavci, ki so me pri tem koraku močno podprli in mi vlili dodatno zaupanje.«

Katere so največje spremembe ali izzivi na področju lekarniške dejavnosti?

»V lekarniški dejavnosti je trenutno zelo velik izziv pomanjkanje kadra. V Sloveniji primanjkuje farmacevtov in farmacevtskih tehnikov, kar vodi v nekaterih predelih Slovenije že v skrajševanje odpiralnih časov in celo začasno zapiranje lekarn. Poudariti pa je treba, da se bo problem verjetno še poglobil. Farmacevtski kader namreč ni omejen le na lekarniško dejavnost – vse več strokovnjakov zaposluje tudi trenutno hitro rastoča farmacevtska industrija z razvojnimi in proizvodnimi lokacijami. Industrija pogosto ponuja drugačne delovne pogoje. V lekarni je delo izmensko in vključuje tudi delo za vikend, dežurstva ponoči in ob praznikih, tega v industriji ni. Še ena težava je naraščanje števila receptov, predvsem zaradi staranja prebivalstva in kroničnih bolezni. To pomeni, da lekarne opravljajo vedno več storitev, pogosto z istim številom zaposlenih. S tem se povečuje obremenjenost zaposlenih, kar pa dolgoročno lahko vpliva tudi na kakovostno obravnavo pacientov. Največje spremembe pa so verjetno na vidiku v prihodnjih letih. Tako kot drugod v zdravstvu tudi v lekarništvo vstopa obdobje digitalizacije. V pripravi je kar nekaj projektov, ki bodo spremenili samo izdajo in naročanje zdravil.«

Se spreminja odnos ljudi do zdravil, prehranskih dopolnil in samozdravljenja?

»Ja, odnos ljudi do zdravil, prehranskih dopolnil in samozdravljenja se v zadnjih letih precej spreminja. Opažamo, da so ljudje vedno bolj informirani, velikokrat že samodiagnosticirani, torej pridejo v lekarno že z jasno idejo o tem, kaj potrebujejo. To seveda ni nujno vedno slabo, a zaradi velike količine informacij na spletu in uporabe umetne inteligence pogosto vodi v več negotovosti in zmedenosti. Kar se tiče samozdravljenja, je pozitivna večja skrb za lastno zdravje oziroma za preventivo. To lahko sicer včasih pomeni tudi nekritično uporabo prehranskih dopolnil. Pogosto so temu vzrok spletna priporočila, ki niso vedno strokovno podprta, ter zavajajoči reklamni oglasi.«

Kako pomembno je sodelovanje lekarne z zdravniki?

»Sodelovanje z zdravniki, sploh z lokalnimi, je seveda zelo pomembno. V Lekarni Velenje se trudimo, da ta odnos vsakodnevno vzdržujemo in nadgrajujemo. Nemalokrat se med seboj posvetujemo, vedno v iskanju najboljše rešitve za pacienta. Glede na naravo našega dela sta medsebojno spoštovanje ter dobra strokovna komunikacija pomemben del kakovostne in varne oskrbe pacientov. Menim, da je v našem okolju ta odnos zelo dober, seveda pa je vedno prostor za izboljšave. Tudi na tem področju se bomo v naslednjih letih trudili narediti še kakšen korak naprej.«

Več v tedniku Naš čas.