· Gospodarstvo

 Občina Podčetrtek je zadnji avgustovski petek namenu predala nove pridobitve, ki dajejo novo življenje tamkajšnjemu gradu. Slednji ima obnovljeno statiko, fasado in streho, v njegovem vzhodnem delu pa je po novem na voljo doživetje grajskega razgleda, ki prinaša sodobno virtualno izkušnjo. Urejena je tudi grajska pot, ki ob sprehodu na grad omogoča spoznavanje zanimivih vsebin. Med grajskimi zidovi je odslej na voljo še gostinska ponudba.  

· Finance

Že od lani po vsej državi poteka projekt Digitrajni učitelj, ki strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju omogoča uspešnejše in učinkovitejše krmarjenje v hitro razvijajočem se okolju. Gre za največji projekt na področju izobraževanja zaposlenih v šolah, ki je vreden približno 17 milijonov evrov. Za zdaj je željo za sodelovanje izkazalo 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 izobraževalnih ustanov. Cilj je do leta 2026 digitalno, trajnostno in finančno usposobiti 20 tisoč slovenskih pedagogov.

· Slovenija

  Občina Podčetrtek bo po desetletjih propadanja danes ob 16. uri namenu predala obnovljene prostore gradu Podčetrtek. Od 1. septembra bosta grajska kavarna in razgledna terasa odprti za vse obiskovalce, od česar občina pričakuje novo poglavje kulturnega in turističnega razvoja regije.  

· Kultura

Letošnja Veronikina nagrada, ki jo podeljujeta Hiša kulture Celje in Mestna občina Celje, je šla v roke Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slovenskega jezika pa je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden najpomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu.  

· Promet

»Vozniki v delu, kjer je omejitev hitrosti 40 km/h, vozijo tudi 70 km/h ali 100 km/h … Kljub prometnim znakom je še vedno ogromno tistih, ki ne prilagodijo hitrosti, glede na to, da vozijo skozi naselje … Sem za to, da pristojni uredijo hitrostne ovire in več preglednih ogledal ...« To je samo nekaj predlogov ali opozoril krajanov Lisc v Celju, ki se nanašajo na del Partizanske ceste skozi njihovo naselje. Opozorila in jeza krajanov niso od včeraj, trajajo že vrsto let, saj ves čas opozarjajo, da se mora občina na njihove pobude hitreje odzvati. Ko se bo zgodila tragična nesreča, bo namreč prepozno, pravijo.  

· Nepremičnine

Leja Preložnik Šegel je v študijskih letih že videla svojo prihodnost v čevljih pooblaščene revizorke. Predstavljala si je celo, v katerem podjetju bo delala in kako bo napredovala njena poslovna pot. Med epidemijo koronavirusa, ko je več časa preživela doma, je postala bolj pozorna, kaj vse rase le nekaj korakov od domačih vrat, v zavetju okoliških travnikov in gozdov. Ko je iz zdravilnih in koristnih rastlin pripravila prve izdelke in so šli v slast tudi drugim, je ekonomistka stopila na pot zeliščarice. Skupaj s partnerjem Gašperjem Vodovnikom je sedaj gonilna sila Kmetije Pehtica v Marija Dobju v občini Šentjur.

· Promet

Včeraj, nekaj po 19. uri se je na avtocesti med izvozoma Slovenske Konjice in Dramlje zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila avtocesta dlje časa zaprta. Prometno nesrečo je po navedbah Policijske uprave Celje povzročil voznik osebnega vozila, ruski državljan, ki hitrosti vožnje ni prilagodil poteku ceste in tehničnim lastnostim vozila. Priklopni del vozila je zato z desnega voznega pasu najprej zaneslo desno, kjer je oplazil betonsko zaščitno ograjo, nato pa še skrajno levo, kjer je prav tako oplazil betonsko zaščitno ograjo, nakar se je vozilo s priklopnikom prevrnilo. V prikolici je voznik v kletkah prevažal enajst psov.

· Kultura

Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

· Promet

Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

· Slovenija

Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.  

· Gospodarstvo

Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo približno 16,2 milijon evrov.  

· Finance

Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo.

· Gospodarstvo

Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečajne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafične zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafičnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka morala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med letoma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje.    

· Gospodarstvo

Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.