V celjski Galeriji Račka bo že 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina. Odprtje razstave pod umetniškim vodstvom celjske ilustratorke Nee Likar in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje bo ta četrtek ob 19. uri. (SŠol, Foto: Tomaž Črnej)
Policisti Postaje prometne policije Celje so v soboto poostreno nadzirali voznike tovornih vozil. Med nadzorom so zaznali dve izstopajoči kršitvi.
Minuli konec tedna so tudi v Deželi kozolcev slovesno prižgali praznične lučke. Med programom so nastopili: Marko & Valentina, OPZ in MPZ OŠ dr. Pavla Lunačka.
Ta konec tedna bo v številnih občinah prižig prazničnih luči. Decembra nas na prosto vabijo še adventni sejmi, drsališča, praznični koncerti, jaslice na prostem ter številne izbrane kulturne prireditve. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase.
Člani humanitarnega društva Enostavno pomagam in celjski župan Matija Kovač so danes odprli Božičkovo tovarno daril. Že deseto leto zapored bodo tako razveselili otroke različnih starosti iz socialno šibkejših družin iz širše celjske regije. Vsi podporniki projekta bodo lahko darilo za otroke oddali in zavili vsak dan v tednu od 15. do 20. ure in med vikendom od 8. do 20. ure na Glavnem trgu 8 v Celju. Na voljo pa je tudi drugi način podpore, in sicer denarno nakazilo, darilo pa pripravijo prostovoljci društva. (SŠol, foto: Društvo Enostavno pomagam)
Občina Vojnik je v Polžah pri Sorževem mlinu zgradila nov nadomestni most. Starega lesenega so večkratne visoke vode namreč močno poškodovale, zato ga je izbrani izvajalec del Voc Celje porušil in na istem mestu postavil betonskega, ki ustreza zahtevam sodobnega prometa ter pogojem za neoviran pretok visokih vod Hudinje. Stal je približno 400 tisoč evrov in je bil financiran s sredstvi predhodnega programa odprave posledic škode ministrstva za naravne vire in prostor. Odprtja novega mostu se je udeležil tudi minister Jože Novak.
Mnogi danes spremljajo postavljanje kolesarskega mostu čez Savinjo pri celjski Špici. »Gre za pravo pašo za oči za vse ljubitelje arhitekture, strojev in gradbeništva, pa tudi za vse, ki jih navdušujejo veliki inženirski podvigi, saj je mogoče opazovati, kako se ogromna konstrukcija z milimetrsko natančnostjo umešča na svoje mesto,« pravijo na celjski občini. Res pa je tudi, da imajo nekateri o mostu tudi drugačno mnenje. (SŠol, foto: Andraž Purg)
28-letni Tadej Perčič je 19. julija letos postal direktor Celjskega mladinskega centra (MCC) in tako nasledil Sonjo Majcen, ki je odšla novim izzivom naproti. Eden najmlajših direktorjev, ki upravljajo celjske javne zavode, je v MCC dejaven že 14. leto. V tem času se je preizkusil na različnih področjih – od prostovoljstva do delovanja v Klubu študentov občine Celje (KŠOC), kjer je bil štiri leta tudi predsednik.
Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rdeča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine.
Kot vse kaže, bo Ksenija Klampfer po dobrih štirih letih ponovno sedla na ministrski stol. Predsednik vlade Robert Golob je koalicijske partnerje seznanil s predlogom za novo ministrico za digitalno preobrazbo. Emilijo Stojmenovo Duh naj bi nadomestila ene od njenih najtesnejših sodelavk Ksenija Klampfer iz Slovenskih Konjic, saj je Klampferjeva generalna sekretarka na tem ministrstvu. 48-letna magistrica prava ni novinka na politični sceni, saj je bila v vladi Marjana Šarca ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v vladi Mira Cerarja pa državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Bila je tudi podpredsednica Stranke modernega centra, iz katere je leta 2020 izstopila.
Celje se veseli še enega evropskega priznanja. Na razpisu programa Urbact, ki ga preko Interrega podpira Evropska unija, je mesto prejelo nagrado za urbani gozd ter začasno rabo prostora GT8. (SŠol, Foto: MOC)
V Sloveniji je vsaka druga ženska od 15. leta doživela eno od oblik nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, skoraj četrtina jih je doživela fizično nasilje, temu sledijo premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja in spolno nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški. Raziskava Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020 kaže, da ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice, ter da nasilje nad ženskami večinoma povzročajo njihovi intimni partnerji. 25. november je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki ne le za Slovenijo, ampak tudi za našo regijo kažejo, da je družba na žalost do nasilja še vedno preveč strpna in da se veliko ljudem še vedno zdi »čisto normalno, če roko položijo na drugega«. Ampak to ni sprejemljivo, še manj normalno. In žrtev nikoli ni kriva za udarce, ki ji jih storilec zada. (SŠol, foto: Pixabay)
Celjska občina je pred dnevi obnovila štiri odseke občinskih cest in končala izgradnjo dveh pločnikov. Gre za odseka v Vegovi ulici in Maistrovi ulici ter na cesti Medlog – Babno in cesti v Gorici pri Šmartnem ter za pločnika ob Trnoveljski cesti in pri I. osnovni šoli Celje. (SŠol, foto: MOC)
Splošna bolnišnica Celje je danes skupaj s slovensko policijo v Urgentnem centru Celje in na bolnišničnem heliportu izvedla vajo Amok dogodek in protiteroristični napad. V vaji so sodelovali tudi pripadniki letalske policijske enote, specialne policijske enote, mobilne kriminalistične enote in center za varnost in zaščito slovenske policije. (SŠol, foto: FB SBC)
Šaleška dolina, ki že več kot 150 let nosi energetsko breme Slovenije, se danes sooča z velikimi izzivi, povezanimi z opuščanjem premoga. Med temi so množična izguba delovnih mest, grožnja socialni varnosti in negotovost glede razvoja lokalnega gospodarstva. »Zato je pravičen prehod ključen za zagotovitev socialne stabilnosti, gospodarske rasti in kakovosti življenja prebivalcev. Gre za vprašanje socialne varnosti več deset tisoč ljudi, ki živijo in delajo v savinjsko-šaleški regiji. Evropska unija in naša država sta se zavezali, da bomo stopili na pot zelena prehoda, a tega bremena ne smejo nositi državljani,« je na posvetu v Državnem svetu poudaril velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol.
Celju je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Občina ga bo prejela tudi uradno sredi decembra v češkem Brnu. (SŠOl, foto: Nik Jarh/MOC)
