· Promet

 Da bi Občina Šentjur zagotovila varnost mesta Šentjur z zaledjem pred poplavami, bo poskrbela za štiri nove sklope protipoplavnih ukrepov, ki so skupaj vredni približno dvanajst milijonov evrov. Župan mag. Marko Diaci je z direktorjem Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem že podpisal sporazum o gradnji. Omenjeni sporazum predvideva, da bo občina za tovrstna vlaganja pridobila evropska sredstva.  

V nočnih urah je izbruhnil požar na žagi v naselju Skorno pri Šoštanju.

· Gospodarstvo

Ena najpomembnejših nalog kmetijstva je brez dvoma zagotavljanje samooskrbe in prehranske varnosti, zato mora država zagotoviti pogoje za obdelanost kmetijskih zemljišč in jih tudi ustrezno zaščititi pred spremembo njihove namembnosti.

· Upokojenci

  Da zaradi hudega rastemo, je prepričana Zdenka Kosaber iz Jelc v bližini Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Življenje ji je na pot prineslo veliko težkih preizkušenj. Na srečo ji je bila dana tudi sposobnost, da je v največji temi vedno našla svetlobo. Izšla je iz nezdravega odnosa, premagala zdravstvene težave in zaživela v miru. Njen notranji svet je bogatejši zaradi njenega razdajanja za sočloveka. Rada si vzame čas za starejše in ranljivejše, prinaša jim veselje in prisluhne njihovim tegobam. Pomoč in podporo jim med drugim nudi kot voznica v mreži Prostofer. S stiskom dlani in z bližino obogati tudi zadnje dni umirajočih. »Človek, ki odhaja, potrebuje le našo prisotnost,« pravi.  

· Gospodarstvo

V Podravju in na Pohorju različna podjetja napovedujejo izgradnjo okrog 70 vetrnic oz. vetrnih agregatov. Od tega 56 na območju Slovenske Bistrice (Trije kralji), Areh in Rogla, šest na območju Žetal in Rogatca ter osem na območju občin Makole in Rogaška Slatina. Glede na to, da v Sloveniji še vedno stojita le dve vetrni elektrarni, in sicer v Dolenjii vas ter pri Razdrtem, se zdi, da so tovrstne vse prej kot izvedljive.

Novice o krajah tablic običajno niso deležne posebne pozornosti, čeprav so lahko v ozadju kar tri kazniva dejanja. Poleg tega lahko taka tatvina lastniku vozila povzroči kar nekaj preglavic.

· Slovenija

Vsak nov dan vojne povzroči nove tragedije in posledično je vse več razseljenih ljudi. Večinoma gre za ženske in otroke, ki pred bombami bežijo iz Ukrajine. Čeprav je uradno za begunce pristojen urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, je večina tistih, ki so za zdaj sami pribežali v Slovenijo, nastanjenih pri zasebnikih. Glede na vedno bolj zaostrene razmere lahko pričakujemo, da bo tudi v Celju zatočišče poiskalo več ljudi. V občini pravijo, da je Celje na njihov prihod pripravljeno.  

Že pred aprilskimi volitvami je jasno, da bo minister za pravosodje Marjan Dikaučič eden od tistih članov vlade, ki se bodo morali po njih posloviti iz politike. Stranka Konkretno, ki ga je junija lani predlagala za ministra, ga ni uvrstila na seznam kandidatov. Toda očitno si je že pripravil teren za zasedbo delovnega mesta, ki bi mu do upokojitve zagotavljalo visoke in stabilne dohodke.

· Kronika

Policisti Policijske uprave Celje iščejo neznanca, ki ga sumijo kaznivega dejanja drzne tatvine. (SŠol)

· Politika

Poslanci sprejeli Vizjakovo okoljsko ustavo, na Celjsko kotlino pozabili    Državni zbor je na 30. redni seji prejšnji teden med drugim sprejel tudi nov Zakon o varstvu okolja, ki ga je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak označil kot okoljsko ustavo. Čeprav naj bi s tem zakonom sistemsko uredili tudi področje reševanja okoljskih težav zaradi starih bremen, kot je minister ob zavrnitvi zakona o sanaciji Celja obljubljal poslanki Janji Sluga, so pripravljavci, zavedno ali ne, na to ponovno pozabili.  

· Promet

Šentjurski policisti so v ponedeljek zjutraj obravnavali voznico avtomobila, ki je od Levca do Teharij povzročila dve prometni nesreči. Ženska je vozila tudi pod vplivom alkohola. (SŠol)

Celjski policisti so prejšnji teden aretirali 33-letnega moškega, ki ga sumijo ropa pošte na Teharjah.

· Kultura

  Muzeji in galerije že dolgo niso več le prostor, kjer človek doživlja estetsko plat umetniških del, ampak so prostor kritične misli, pravi dr. Andreja Hribernik. Po 15 letih dela v slovenskih galerijah in muzejih je bila v začetku marca na mednarodnem razpisu izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti Gradec. Mandat na čelu te galerije oz. razstavnega prostora bo začela januarja prihodnje leto. Prepričana je, da lahko umetnost ljudem pomaga razumeti in predelati pereče izzive. Z njeno pomočjo bi rada nagovarjala teme, ki nas pretresajo.  

· Kronika

Na Muzejskem trgu bo celjska občina do konca prihodnjega tedna uredila dve parkirni mesti za gibalno ovirane osebe. Namenjeni bosta invalidom, ki so člani Osrednje knjižnice Celje in imajo poravnano letno članarino. Parkirišči bosta nekaj metrov stran od vhoda v knjižnico in bosta označeni s prometnim znakom ter tablo. Parkiranje bo dovoljeno za največ 30 minut.

· Slovenija

Slovenija je varna država in za zdaj ni znakov, ki bi nakazovali, da se utegne vojno razdejanje razširiti tudi na naš košček zemlje. Kljub vsemu se zastavlja vprašanje, ali vemo, kako in kam bi se lahko zatekli, če bi se oglasile alarmne sirene, ki bi opozarjale na zračni napad. Vemo, kje so najbližja zaklonišča? In v kakšnem stanju so? V Sloveniji imamo 2244 javnih zaklonišč, kar zadostuje za približno 350 tisoč Slovencev. V Celju je devet javnih zaklonišč, v njih bi zatočišče lahko poiskalo približno 10 odstotkov občanov.  

· Kronika

Občina Laško sodi med bolj poplavno ogrožena območja v državi. Narasle vode so v preteklosti povzročile ogromno škode. Poplave niso prizanašale ne mestu Laško ne ostalim delom občine. Med letoma 2007 in 2013 je bilo Laško kar petkrat pod vodo, dvakrat zaporedoma je Savinja poplavila v enem samem vikendu. Po letu 2013, zlasti po ureditvi marijagraškega ovinka, se je stanje nekoliko izboljšalo. Medtem so v zadnjih letih v občini težave povzročali manjši vodotoki. Z vključitvijo občine v tako imenovani Načrt za okrevanje in odpornost bodo zagotovljeni dodatni ukrepi za večjo poplavno varnost v občini Laško, zlasti na območju Spodnje Rečice in Debra ter od Laškega proti Udmatu.

Poklepetali smo z delovnim televizijskim voditeljem Petrom Polesom, ki ga tokrat gledamo v oddaji preobrazb in imitacij. Povedal nam je, kako je po naključju začel svojo televizijsko kariero, ali še kdaj zaigra v »pleh bandi«, kaj počne tistega pol leta, ko ga običajno ni na televizijskih ekranih, in ali je katera od oddaj, ki jih je vodil, njegova najljubša.