Arhiv NTRC

Kar nekaj ljudi, ki so v zadnjih tednih uspeli z vojnih območij priti v Slovenijo, je zavetje poiskalo tudi v širši celjski regiji. Namestitev so jim v največji meri ponudili njihovi rojaki, ki so k nam prišli že pred leti in so si tukaj ustvarili družine. Mnogi imajo svojce še vedno v Ukrajini. Ti zaradi različnih razlogov svoje domovine ne morejo zapustiti. Ker mnogi ne morejo pomagati svojcem, so vrata domov odprli tistim, ki so pred vojno vihro lahko ušli.

Med njimi je tudi Olga, ki že od začetka vojne v Ukrajini na različne načine pomaga svojim rojakom. V Slovenijo je prišla pred trinajstimi leti in si tukaj ustvarila družino. Njeni najbližji zaradi starosti in bolezni v Slovenijo ne morejo, zato je najprej želela sama oditi k njim. Želela je pomagati, nemoč zaradi razdalje jo je povsem vrgla iz tira. Sorodniki in prijatelji iz Slovenije in Ukrajine so jo vendarle uspeli prepričati, da bo največ naredila, če bo ostala na varnem in poskrbela za svoja otroka. Takrat se je odločila, da bo pomagala vsem, ki bodo v teh dneh potrebovali njeno pomoč. Najprej je s prijateljicami in z nevladnimi organizacijami ter društvi zbirala materialno pomoč, namenjeno v Ukrajino. Ker ima v hiši, v kateri živi z otrokoma, dovolj prostora, se je odločila, da bo odprla tudi vrata svojega doma. Tako je pred časom že sprejela štiri mamice in pet otrok, ki so kasneje pot nadaljevali proti Litiji, kjer so dobili nastanitev, saj je ena od mam v slovenski podružnici mednarodnega podjetja, za katerega je delala že v Ukrajini, dobila priložnost za delo.

Pomoč damo, ne prodamo

A sobe za goste niso dolgo samevale. S pomočjo družbenih omrežij je navezala stik z družino, ki je bila na poti iz Ukrajine brez pravega cilja. Prišla je k njej na obrobje mesta, kjer si lahko človek vsaj nekoliko spočije in na kratko ubeži pred groznimi slikami vojne ter njenih posledic. »Ti ljudje bežijo pred vojno. Sem niso prišli na počitnice in vse, kar potrebujejo, je streha nad glavo z osnovnimi dobrinami. Večina ljudi, ki so na poti več dni, pride v stresu, zato so lahko kdaj njihovi prvi odzivi nekoliko nenavadni. Prav je, da jim pomagamo,« razlaga in razkrije, da morajo biti tisti, ki begunce, predvsem mlade mamice z otroki, usmerjajo do zasebnih namestitev, vseeno pazljivi. Ljudje z nečednimi nameni so namreč na preži tudi v takšnih situacijah. »Ženske, ki prihajajo k nam, ne iščejo moža. Njihovi možje so ostali v vojni, one z otroki bežijo na varno,« je dejala sogovornica in priznala, da so se tudi nanjo že obračali s tovrstnimi ponudbami.

Olga prebežnikom poleg domače topline in rame solidarnosti ponudi tudi pomoč pri urejanju vseh potrebnih dokumentov, s katerimi si lahko ti ljudje uredijo začasno mednarodno zaščito. »Nihče ne želi biti begunec,« pravi in doda, da za zdaj vsi, ki jih je v teh tednih srečala in spoznala, želijo čim prej nazaj domov, čeprav so fotografije iz ukrajinskih mest zgovorne in bo preteklo še kar nekaj časa, preden bo tam spet mogoče normalno zaživeti. Ob tem ljudi v Sloveniji poziva, naj ljudem na begu pomagajo, kolikor lahko. »Ampak iskreno, brez izstavljenih računov,« pravi. Trenutno pri njej živijo 53-letna gospa, tridesetletnica z dveletnim otrokom in devetnajstletnica.

Po podatki celjske občine je v Celje v zadnjih dneh prispelo približno petnajst ukrajinskih beguncev. Gre predvsem za matere z otroki in ženske, vsi pa so nastanjeni v zasebnih nastanitvah. V občini zagotavljajo, da so tudi na morebiten prihod večjega števila beguncev dobro pripravljeni in da bodo za vse, ki bodo pomoč poiskali v knežjem mestu, dobro poskrbeli. Za zdaj so skladišča občinske civilne zaščite polna, saj so se ljudje množično odzvali pozivu zbiranja materialnih dobrin v preteklih dneh. »Če bo treba, bomo zbirni center v Celjskem mladinskem centruponovno odprli in o tem javnost pravočasno obvestili. Ker se potrebe na terenu spreminjajo, begunci pa prihajajo tudi v naše mesto, bomo del zbranih sredstev namenili tudi njim. Pomoč jim bo razdelilo območno združenje Rdečega križa Slovenije. Ne samo z materialnimi dobrinami, ljudje so pomagali tudi finančno. Kot so sporočili iz celjske občine, so občani in podjetja do 14. marca na računu zbrali 8.095 evrov. »Namenili jih bomo za nakup sanitetnega materiala, zdravstvenih pripomočkov, kompletov prve pomoči, osnovnih živil in podobnih izdelkov,« so še zapisali v sporočilu.

Preberite več v Novem tedniku