V Velenju se je v ponedeljek zgodil nenavaden, a zelo resen primer zapleta pri reševanju osebe, ki naj bi bila v življenjsko nevarnem stanju. Po dogodku se je že odzval velenjski zdravstveni dom, obveščeno pa je tudi Ministrstvo RS za zdravje. (SŠol, foto: SHERPA)
V izložbi nekdanje trgovine Presta v Prešernovi ulici v Celju je od včeraj mogoče prebirati poezijo. Mestna občina Celje, Hiša kulture Celje in Zavod Celeia Celje so uredili Veronikino izložbo, ki bo opozarjala na vsakoletno podelitev nagrad za najboljše pesniške dosežke.
Najprej je včeraj popoldne možakar zapeljal v tovornjak, zgodaj zvečer pa je še en moški trčil v kamnito steno.
Rezal je valove, letel nad oblaki, plul pod morjem in ob tem razmišljal, kako bi s svojo iznajdbo dosegel druge planete. Beseda ni o kakšnem izmišljenem junaku iz knjige ali filma, temveč o Miroslavu Štumbergerju, izumitelju in enem od najstarejših slovenskih podmorničarjev, ki je del otroštva preživel v Šmarju pri Jelšah. O njegovem zanimivem življenju so lahko pred dnevi več izvedeli udeleženci predavanja v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja.
Z odra pod drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu bo tudi letos zazvenela glasba. Prvi koncert v okviru sedme sezone festivala Prisluhi v mestnem gozdu bi imoral biti že danes ob 18. uri, a so ga prestavili zaradi nestabilnega vremena.
Tragedija v Srbiji in pred tem tudi posnetki surovega medvrstniškega nasilja v Celju so odprli številna vprašanja, kaj se dogaja z družbo v tem hitrem in sodobnem svetu, kjer ljudje mislijo, da lahko posegajo v svobodo in varnost drugega.
Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur ta petek, 9. junija, v tamkajšnji dvorani pripravlja dobrodelni koncert. Izkupiček bo namenjen odplačilu posojila, ki ga je šola najela za nakup novega koncertnega klavirja.
Za uvedbo svobodnih zdravnikov, ki jo podpira minister za zdravje, že vrsto let lobira Marko Bitenc, najvplivnejši zasebni zdravnik pri nas. Je to končni dokaz, da ima ključni vpliv na politiko ministrstva?
Teharje imajo bogato zgodovino, med drugim gre za kraj, kjer je najdlje na vsem slovenskem poselitvenem ozemlju živela koseška skupnost. O tej in še o drugih zanimivostih kraja priča razstava na prostem, ki je postavljena v novem paviljonu. Slednji stoji na osrednjem teharskem prostoru, imenovanem Ledina. Gre za zemljišče ob prostorih Železarskega muzeja Štore, ki je bilo nekoč prav tako povezano s koseško skupnostjo.
Naš časopis danes praznuje častitljiv jubilej, 78 let delovanja. Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Potem je izhajal še pod drugimi imeni, Na delo, Naše delo, dolgo obdobje pa kot Celjski tednik, mnogi bralca ga še vedno naslavljajo tudi pod tem imenom. Z današnjim imenom Novi tednik pa je začel izhajati sredi decembra leta 1968. Sedem desetletij in pol v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina časopisa, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena od njegovih največjih vrednosti, na kateri lahko gradi tudi svojo prihodnost.
