Nima uradnih ur, stanovalci so pri njem dobrodošli kadarkoli
»Direktor, izvolite, to je za vaš praznik,« so bile besede ene od oskrbovank Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je kar med intervjujem prikupno pokukala v njegovo pisarno in mu za gregorjevo pomolila čokolado. Kot pravi Tomaž Lenart, nima uradnih ur. Vrata njegove pisarne so ves čas na stežaj odprta za vse stanovalce javnega zavoda, v katerem 180 zaposlenih skrbi za 250 oseb s težavami v duševnem zdravju in razvoju. »Trudimo se, da je njihovo življenje pri nas približek tistega, ki bi ga imeli v domačem okolju. Zaposleni smo zanje prijatelji, zaupniki, znanci in svojci. Naši stanovalci prihajajo iz različnih socialnih okolij, za mnoge zato predstavljamo edino socialno mrežo.« Prav zaradi slednjega še toliko večji izziv postaja vedno bolj pereče pomanjkanje kadra. Ni bolničarjev, ni medicinskih sester, ni socialnih oskrbovalk. Neprestana prisotnost psihiatra predstavlja tudi za tovrstne zavode le sanje.