Nam bodo kmalu kuhali in stregli Filipinci?
Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmesečne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč tudi pomanjkanje kadrov.
Med ukrepi, ki jih pričakujejo še letos in ki naj bi trajali dlje časa, gostinci na prvo mesto postavljajo znižanje DDV za hrano in pijačo, ki sedaj znaša 6,5 odstotka in 22 odstotkov, na pet odstotkov. Znižanje davka, o čemer je obrtna zbornica začela opozarjati že maja lani, bi imelo takojšnji učinek. Gostinci bi lahko s prihranjenim denarjem bolje nagradili svoje zaposlene in jim preprečili, da bi odšli drugam. Pomanjkanje kadrov je namreč poleg vseh ostalih težav eden največjih problemov v gostinski dejavnosti. Po podatkih zavoda za zaposlovanje trenutno primanjkuje 6 tisoč gostinskih delavcev, vendar je po prepričanju Blaža Cvara številka mnogo višja, saj vsi potreb po delavcih ne prijavijo zavodu.
»Ljudje iz gostinstva odhajajo v druge dejavnosti, tisti, ki še vztrajajo, izgorevajo na delovnih mestih, mnoge gostilne zaradi pomanjkanja kadra delajo le štiri dni v tednu,« opozarja podpredsednik celjske obrtne zbornice Peter Pišek, ki se ukvarja s prevozništvom in tudi z gostinsko dejavnostjo. Vpis v srednje gostinske šole se najverjetneje še nekaj časa ne bo povečal, saj zaradi vseh negativnih informacij, povezanih s to dejavnostjo, zanimanja mladih za gostinske poklice ni, opozarja Iztok Leskovar. Zato je edina rešitev povečan uvoz tuje delovne sile, »Vlada naj se čim prej odloči, s katero od držav bo sklenila sporazum, da bomo lahko pridobili nove kadre. Balkanski bazen delovne sile je prazen, zato se bo treba ozreti drugam, na primer na Filipine ali v Indijo,« pravi Pišek, ki tudi poudarja, da mora država čim prej skrajšati postopke za pridobitev delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev. Sedanji so nevzdržni, saj trajajo tri do štiri mesece, medtem ko na Hrvaškem dovoljenje dobijo že v štirinajstih dneh.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
