Andraž Purg

Septembra je postala nova strokovna direktorica Zdravstvenega doma Celje. Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine. Več kot 40 let je zvesta družinski medicini, 30 let je bila vodja dislociranih enot ZD Celje, Zdravstvene postaje Vojnik-Dobrna. Javnost na Celjskem, a tudi širše, jo zelo dobro pozna. Ne le družinski medicini, njeno srce je vsa ta leta zapisano tudi preventivi. Je namreč ena tistih, ki je v Sloveniji orala ledino na področju sodobne preventive.

· Slovenija

Na celjski tržnici bi prepovedali plastične vrečke

Sodeluje tudi z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, v katerem deluje na področju koordiniranja preventivnih dejavnosti. Leta 2002 je sodelovala pri vzpostavitvi Nacionalnega programa za primarno preventivo bolezni srca in ožilja. Program je pomembno prispeval k zmanjšanju umrljivosti zaradi srčnega infarkta – vsako leto v povprečju rešijo približno 1400 življenj, polovico z učinkovitejšimi posredovanji ob srčnem infarktu, drugo polovico pa z učinkovito preventivo.

Govc Erženova je pustila velik pečat tudi na drugih področjih preventive. Bila je ustanovna članica Europe Donne, vključena je v aktivnosti zgornjega odkrivanja raka dojk, je tudi članica strokovnega sveta programa SVIT ... Njeno delo je nepogrešljivo tudi pri tradicionalnem Dnevu zdravja v Celju, vrsto let je sodelovala tudi z našo medijsko hišo v odmevni akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje.

Tudi v akciji je sodelovala s srcem in z dušo. Profesionalna, skrbna in korektna. Takšno raven ohranja tudi kot strokovna direktorica ZD Celje. Zaveda se, da je s tem imenovanjem zaplula tudi v vode dolgih čakalnih dob, pomanjkanja zdravnikov in reševanja težav, ki pestijo slovensko zdravstvo.

Pravi, da pomanjkanje zdravnikov družinske medicine ni zgolj celjski problem, temveč izziv, s katerim se soočata cela Slovenija in tudi širši evropski prostor.

»V Zdravstvenem domu Celje imamo pri tem neko prednost, saj je težava glede pomanjkanja zdravnikov družinske medicine pri nas prehodne narave. Kot pomembna učna ustanova smo postali privlačno okolje za mlade zdravnike, ki se vključujejo v delo našega zavoda in se tukaj strokovno razvijajo. Trenutno je pri nas zaposlenih 15 specializantov družinske medicine, ki bodo v prihodnjih letih končali specializacijo. To pomeni, da bomo lahko zagotovili, da bodo vsi bolniki imeli možnost izbrati svojega osebnega zdravnika in da bo dostopnost do osnovnega zdravstva v naši regiji ostala dobra tudi v prihodnje.«

Je kakšno zagotovilo, da ti mladi specializanti ne bodo odšli na svoje ali drugam?

To vprašanje je na mestu. Zagotovila, da bodo ostali tukaj, od njih ne moremo zahtevati. Toda povedo, da želijo ostati pri nas. Po izobraževanju, v katerem sodelujejo tudi naši mentorji, bodo popolnoma profesionalno nadomestili zdravnike, ki se bodo v naslednjih letih upokojili.

Vsa ta leta poslušamo, da zanimanja za družinsko medicino ni. Je zdaj kaj drugače?

Letos je bilo v spomladanskem roku odobrenih 41 specializacij iz družinske medicine, kar predstavlja pomemben korak k reševanju kadrovskega primanjkljaja na področju primarnega zdravstva. Takšen odziv na razpis kaže uspešnost ukrepov, ki jih je Ministrstvo RS za zdravje sprejelo v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije. Država je v zadnjih letih sprejela več ukrepov, da bi družinsko medicino naredila privlačnejšo za mlade zdravnike.

· Slovenija

Aktualno: v Celju vedno več bolnikov brez osebnega zdravnika

Med najpomembnejšimi ukrepi so prenova specializacije, odprti razpisi za specializacijo iz družinske medicine, ki omogočajo več vstopnih mest, finančne spodbude za mlade specializante. In tudi uvedba ambulant specializantov, kjer lahko zdravniki že med izobraževanjem opredeljujejo bolnike in delajo pod mentorstvom. Vsi ti ukrepi že kažejo, da je družinska medicina privlačnejša za mlade zdravnike, saj se število prijav na razpis za specializacijo povečuje.

Bo to rešilo razmere glede neopredeljenih bolnikov? Poročali smo, da se je po upokojitvi ene od zdravnic v Celju število neopredeljenih bolnikov zelo povišalo.

Dodatne ambulante so pomemben del sistema, saj omogočajo dostop do zdravstvene oskrbe tudi tistim osebam, ki ostanejo brez izbranega osebnega zdravnika. V ZD Celje je v dodatni ambulanti trenutno vpisanih približno 2.200 oseb. Oseb, ki imajo svojega izbranega zdravnika v ZD Celje (skupaj z zdravstvenimi postajami Štore, Vojnik in Dobrna), pa je okrog 44 tisoč. Strinjam se, da dodatna ambulanta ne more v celoti nadomestiti klasične ambulante družinske medicine, za katero je značilna stalnost zdravstvenega tima, a kljub temu zagotavljamo v dodatnih ambulantah strokovno in kakovostno oskrbo za vse bolnike.

Strinjam se, da je težava, če odide zdravnik, ki mu je bolnik zaupal vse o svojem zdravstvenem stanju in svoje skrbi. Družinski zdravnik je poznal bolnikovo družino in njegove socialne ter ekonomske razmere. Ampak naša prednost je, da je obdobje ambulante za neopredeljene le prehodno. Naslednje leto bosta dva specializanta opravila specialistični izpit, kar pomeni, da bodo bolniki dobili svojega izbranega osebnega zdravnika.

· Slovenija

Sanitarije za starejše nadstandard. Tudi po smrti?

Zavedamo se pomembnosti zagotavljanja dostopa do osebnega zdravnika, zato si aktivno prizadevamo za zaposlitev novih zdravnikov družinske medicine – razpis za prosta mesta imamo stalno objavljen in upamo, da se bodo nanj prijavili ustrezni kandidati. Žal se zdravnica, ki se je upokojila, kljub našim prošnjam ni odločila, da bi ostala zaposlena vsaj še toliko časa, da bi specializacijo končal eden od naših specializantov. Tako njeni bolniki ne bi ostali brez osebnega zdravnika.

Ampak treba je razumeti, da se je odločila tako, kot se je. Bi lahko zdravstveni dom to situacijo kako drugače rešil?

Bilo bi zelo preprosto, če ne bi bila pravila Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje Slovenije takšna, kot so, torej da bolnike lahko v svoji ambulanti opredeli le zdravnik z licenco. Opredeljuje jih lahko sicer tudi specializant od četrtega letnika fakultete, če ima izpolnjene nekatere pogoje in če za to poda soglasje.

Če se nekoliko vrneva k izrazu ambulanta za neopredeljene. Ali menite, da pojem družinski zdravnik izgublja pomen? Družinski zdravnik je včasih vedel vse o zdravstvenem stanju bolnika in njegove družine. Danes zaradi ambulant za neopredeljene, v katerih ni istega zdravnika ves čas, tega ni več. Bolniki bodo morali o svojem zdravstvenem stanju zdravnikom v ambulanti razlagati vedno znova.

Družinska medicina ni izgubila svojega pomena, le znašla se je v drugačnem času, kot smo ga poznali pred 30 ali 40 leti. Danes smo priča spremembam, ki se dogajajo s tako bliskovito hitrostjo, da se jim družba težko prilagaja. Družinska medicina se sooča z demografskimi izzivi: družba se stara in potrebuje drugačno, celovito obravnavo, hkrati tehnološki razvoj odpira povsem nove poti in potrebe. Kljub tem spremembam ostaja družinska medicina temelj zdravstvenega sistema. Prilagaja se novim izzivom in išče rešitve, ki zagotavljajo kakovostno, dostopno in celovito oskrbo za vse generacije.

Družinska medicina se danes sooča s pomanjkanjem časa in kadra ter z velikimi obremenitvami, zato sta še toliko bolj pomembna učinkovito timsko delo in medsebojna podpora v kolektivu, ki omogočata kakovostno oskrbo in ohranjanje zdravja ter zadovoljstva vseh. Pri tem seveda pričakujemo tudi aktivno podporo politike in lokalne skupnosti. Gre za razumevanje izzivov primarnega zdravstva, vključevanje v odločitve, pomoč pri razbremenitvi administrativnih nalog ter za spodbujanje ustreznih kadrovskih in organizacijskih rešitev. Le tako lahko zagotovimo dostopno, celovito in kakovostno oskrbo za vse.

Družinski zdravniki predstavljamo prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom, v naših ambulantah rešimo več kot 80 odstotkov primerov, koordiniramo obravnavo bolnikov, jih vodimo po zapletenem zdravstvenem sistemu, dobro poznamo lokalno okolje in nudimo celostno podporo. Naša vloga je še posebej pomembna v času naraščajočih kroničnih bolezni, starajoče se populacije in seveda na področju izvajanja preventivnih dejavnosti.

Nekateri pravijo, da je ambulanta za neopredeljene morda boljša kot ambulanta izbranega zdravnika ... Zdravstvena ekipa je ves čas dosegljiva, saj ambulanta dela vsak dan dopoldne in popoldne, medtem ko druge ambulante ne.

Ta ambulanta je glede na razmere nujna, a nikakor ni trajna rešitev. Vedno bom zagovarjala pomen izbranega osebnega zdravnika. Mislim sicer, da ljudje nikoli v preteklosti niso imeli toliko možnosti dostopa do zdravnika, kot jih imajo danes. Ogromno je komunikacijskih poti, kako priti do zdravnika oziroma do nasveta ali zdravstvene oskrbe. Od stika v živo in kontaktnega centra, elektronske pošte, obstajajo telefonske možnosti, lahko se naročijo osebno. In ne razumem, ko kdo reče, da ne pride do zdravnika.

Mnogo, predvsem mlajših, si želi obravnavo kar po elektronski pošti, vendar to ne gre. Delo na daljavo je zelo odgovorno in ima tudi pasti. Vedno bom zagovarjala stik v živo. Res je morda, da včasih kdo ne more v nekem trenutku stopiti v stik s svojim zdravnikom, a zagotovo lahko z nadomestnim zdravnikom. Včasih nam očitajo, da so čakalnice prazne. Pomembno je, da prideš do zdravnika, ko si naročen, in ne to, da je v čakalnici 30 ljudi, ki se prepirajo, kdo je prišel prej in kdo je prej oddal zdravstveno izkaznico. Tako je bilo včasih. Časi se spreminjajo in spremembe moramo sprejeti.

Ena težava v ambulanti za neopredeljene vendarle obstaja. In to je, da glede na navodila Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS bolniki iz te ambulante nimajo pravice do obravnave pri diplomirani medicinski sestri. A imajo ti bolniki pravico, da se vključijo v dejavnosti centra za krepitev zdravja, ki jim nudi individualne posvete, skupinske delavnice in druge dejavnosti. Zaenkrat v ambulanti za neopredeljene ne moremo zaposliti diplomirane medicinske sestre, ki lahko izvaja te preventivne preglede.

V družbi je vedno več starejših. Potreb po njihovi oskrbi prav tako. V času, ko politika govori o dolgotrajni oskrbi, so že leta in leta njen del patronažne sestre. Velik del te skrbi in oskrbe prevzemajo nase. Jih je v Celju dovolj, zmorejo vse?

Naše patronažne sestre s svojim znanjem in z empatijo povezujejo bolnike, njihove družine in osebne zdravnike ter tako pomembno prispevajo k celostni obravnavi bolnikov. V Zdravstvenem domu Celje na področju patronažne službe nimamo kadrovskih stisk, kar nas zelo veseli in na kar smo iskreno ponosni. Naše patronažne sestre so ključni člen tima družinske medicine, saj s svojim delom neposredno vplivajo na kakovost oskrbe bolnikov in zagotavljajo povezavo med domom, družino in izbranim osebnim zdravnikom.

Njihovo delo je samostojno, široko in odgovorno – izvajajo tako preventivne kot kurativne obiske, dobro poznajo cele družine in njihovo življenjsko okolje. Prav ta celostni vpogled jim omogoča pravočasno prepoznavanje zdravstvenih ali socialnih sprememb, na podlagi tega lahko hitro ukrepajo ter posredujejo ključne informacije osebnemu zdravniku.

Patronažne sestre v ZD Celje skrbijo tudi za stalno strokovno izobraževanje in nadgradnjo znanja. Ponosni smo, da sta dve naši patronažni sestri pridobili specialna znanja s področja paliativne oskrbe, kar je v današnjem času še posebej dragoceno. S tem dodatno krepimo kakovost oskrbe starejših, kroničnih in težje bolnih bolnikov, ki potrebujejo celostno, sočutno in strokovno obravnavo.

Opaziti je mogoče, da ambulante bolnike preusmerjajo v stike ali naročanje z aplikacijami, ne le po elektronski pošti. Starejši ne obvladajo vsega tega. Kako rešujete te situacije?

Vem, da imajo starejši s tem težave. V ZD Celje smo vzpostavili več načinov naročanja: po telefonu, osebno, po e-pošti, s klasično pošto. Vzpostavili smo tudi klicni center, kjer lahko naši uporabniki dobijo vse informacije. Če gre za akutno obolenje, naročanje ni potrebno.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da 40 odstotkov naše populacije ni zdravstveno pismene. Na tem področju je treba še veliko narediti. Mlajši lahko pomagajo starejšim svojcem, tudi drugi si med seboj lahko pomagamo, da bo lažje. Klasične poti stika z zdravniki so še vedno »odprte«.

Včasih je na družbenih omrežjih res mogoče prebrati zapise ljudi o praznih čakalnicah. To ne pomeni, da zdravnik ne dela. To omenjam zato, ker je kup administrativnih postopkov, s katerimi se ubadajo v ambulantah, a na to vsi pozabijo.

Administrativne obremenitve zdravnikom pogosto vzamejo dragocen čas, ki bi ga sicer lahko namenili neposrednemu pogovoru z bolnikom. Vsakodnevno delo zdravnika ni le obravnava bolnika v ambulanti, temveč tudi številne administrativne naloge – izdajanje napotnic, receptov, predlogov za podaljšanje bolniškega staleža, urejanje bolniških staležev, predpisovanje medicinskih pripomočkov, vodenje dokumentacije …

Te naloge pogosto predstavljajo znaten del delovnega časa, zato nam ostane manj časa za poglobljen stik z bolniki, razlago terapij in nasvete za preprečevanje bolezni. Kljub poskusom poenostavitve, kot so trajne napotnice, letni recepti ali podaljšane naročilnice, administrativnih obveznosti ni manj. Tudi elektronske storitve, kot so e-Recept, e-napotnica, e-predlog za podaljšanje bolniškega staleža, nam administrativnega bremena niso odvzele.

Največ težav imamo, ko sistem ne deluje, in to se dogaja pogosto, zato so bremena še večja. V Zdravstvenem domu Celje si prizadevamo optimizirati administrativne postopke in tako zdravnikom omogočiti več neposrednega stika z bolniki. Kljub temu brez celovitih sistemskih rešitev na državni ravni ne bo mogoče doseči trajne razbremenitve.

Vas komentarji ljudi, predvsem kritike, ki so tudi neupravičene ali nepodprte z dejstvi, zabolijo?

Seveda me negativni komentarji motijo, a vedno se spomnim, da imamo kljub vsem izzivom še vedno zdravstvo na zelo visoki strokovni ravni. In ker se večino svoje delovne dobe ukvarjam tudi s preventivo, lahko povem, da je naš model integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni edinstven in ga želijo uvajati tudi mnoge evropske države.

Naše zdravstvo je kakovostno, imamo vrhunske strokovnjake, predane zaposlene, tako zdravnike, medicinske sestre kot vse druge sodelavce. Soočamo pa se seveda s podobnimi težavami kot številne evropske države, s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, z dolgimi čakalnimi dobami.

Celjska bolnišnica je v zadnjih letih pogosto izpostavila težave v Urgentnem centru Celje (UCC). Tudi zato, ker družinski zdravniki nimajo zanimanja za delo na urgenci. Če bi se za dežurstva odločali več, bi to bolnišnici olajšalo delo. Kako to komentirate?

Zdravniki Zdravstvenega doma Celje so vključeni v delo UCC v skladu z organizacijskimi potrebami in razpoložljivimi kadrovskimi zmožnostmi, še celo v večjem številu, kot je dogovorjeno. Želimo pa, da bi se v delo v UCC začeli vključevati tudi koncesionarji.

Ste, odkar ste prevzeli delo strokovne vodje, imeli s kom iz bolnišnice že pogovor o tem?

Da. Z vodjo UCC Celje, ampak neformalni pogovor, v katerem sva si obljubila dobro sodelovanje. Ne vidim zadržkov pri tem. Verjamem, da smo vsi preobremenjeni, tako zdravniki v ZD Celje kot zdravniki v bolnišnici. Od ljudi preprosto ne moreš zahtevati še več.

· Slovenija

Primer Subotič: sumov nepravilnosti v celjski bolnišnici ni

Pogosto delodajalci rečejo tako za mlade. Mlajše generacije gledajo na čas in delo drugače kot včasih. Opažate to tudi v svojih krogih?

Mlajše generacije so drugačne, res je. Imajo drugačne vrednote. Pomembno je, da to razumemo tudi pri organizaciji dela, komunikaciji in odnosih. Mladi danes bolj cenijo prosti čas in družinsko življenje. In tako je prav. Medtem ko so nas nekoč učili, da ni pomembno, koliko zaslužiš, ampak da delaš na etični pogon, dokler lahko delaš in dokler si živ. Verjetno ni potrebe, da se zdravniki do konca uničimo, družba pa nikoli ne izkaže vsaj nekega spoštovanja. Ves čas se v družbi pogovarjamo samo o tem, kaj je v zdravstvu slabega.

Čakalne dobe so res problem, vendar če ni nujna zadeva, oseba lahko počaka pod nadzorom svojega osebnega zdravnika na pregled nekaj časa. Čeprav tudi mene in moje kolege zelo moti, da morajo ljudje zaradi dolgih čakalnih dob plačevati preglede, osnovno zdravstveno zavarovanje pa imajo urejeno. Moti nas, da zelo dolgo čakamo na diagnostične preiskave, ki so zelo pomembne za kakovostno obravnavo bolnika. Ne glede na to imamo vrhunski zdravstveni sistem.

Da, čakalne dobe so predolge, vendar jih je treba reševati na nacionalni ravni in sistemsko, ne le v enem okolju, kot je zdravstveni dom. Vse to namreč vpliva na delo, na odnos z bolnikom in na zdravnike. Toda s tem se srečujem, že odkar delam. Nikoli ni bilo vse idealno, a kljub temu trdim, da imamo še vedno kakovostno zdravstvo.