Zaradi njih prišla v Celje legendarna astronavta
Celjski raketarji, ki so delovali v okviru Astronavtično raketnega kluba Celje, so v teh dneh s knjigo Želeli smo med zvezde dobili najlepši spomenik za svoje delo in dosežke. Zaradi teh je bilo o celjskih raketarjih slišati mnogo, mnogo dlje od dometa raket, ki so jih zasnovali. Tudi nekdanja mogočna jugoslovanska vojska jih je obravnavala z vso resnostjo in z njimi celo sodelovala. Posebno priznanje celjskim raketarjem sta namenila svetovna znana astronavta, ki sta jih počastila s svojim obiskom v Celju.
»Ideja za knjigo je zorela od leta 2012, ko sta pionir celjskih raketarjev Aleksander Kerstein in mag. Peter Omersel začela snovati, kako bi obeležili 50-letnico obstoja astronavtično-raketnega kluba. Leta 2016 smo v arhivu prišli v stik z vodstvom društva in prevzeli bogato gradivo, nastalo v pol stoletja delovanja društva. To je bila dobra podlaga za uresničitev izdaje knjige,« je povedal dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, ki je tudi odgovorni urednik knjige in v veliki meri tudi pobudnik, da je bila bogata zgodovina celjskega raketarstva zabeležena na ta način.
Peter Omersel, zadnji predsednik društva, se je zahvalil zgodovinskemu arhivu za sistematično in celovito obdelavo ter ureditev gradiva o delovanju celjskih raketarjev. »Ta dokumentacija bi sicer zagotovo izginila, v arhivu pa bo dobro hranjena in to je res velika stvar. Direktor arhiva se je tudi zelo vživel v vlogo odgovornega urednika knjige in to mi zelo veliko pomeni, ker sem tudi sam kot zadnji aktualni predsednik društva želel, da bi ostal spomin na delovanje celjskih raketarjev,« je povedal avtor knjige, ki je gradivo zbiral tudi pri klubskih kolegih.
Zares bi bila velika škoda, če bi se to dragoceno gradivo porazgubilo, da bi ostali brez te knjige in bili prikrajšani za vse te imenitne zgodbe, zaradi katerih so celjski raketarji dosegli celo svetovni sloves.
V začetku šestdesetih let sta se dve skupini najstnikov, prva okrog Aleksandra Kersteina in druga okrog Petra Klinarja, združili v raketno sekcijo pri Aero klubu Celje. Po več posameznih poskusih po letu 1961 so novembra 1964 raketarji v Levcu izstrelili prvo raketo, ki je naletela na večje zanimanje v javnosti.
Foto: Zgodovinski arhiv Celje
V znamenitem filmu Houston, imamo problem
Celjski raketarji so izvajali več programov, eden odmevnejših je bil raketni program Vega, namenjen razvijanju motorjev na trdo gorivo. V okviru tega programa je nastala znamenita raketa Vega 3C. To je bila tudi raketa z najdaljšim višinskim dometom, ki jo je celjskim raketarjem uspelo razviti. Ob izstrelitvi septembra 1967 na Fruški gori je dosegla višino 32 kilometrov. Temu dogodku je prisostvovala tudi raketarska elita tedanjega časa, ki se je v Beogradu udeležila kongresa mednarodne astronavtične federacije in razstave Kozmos miru, na kateri je bila med drugim razstavljena tudi ruska raketa Sputnik. Izstrelitev največje amaterske evropske rakete je bilo mogoče videti celo v uvodnih kadrih slovitega fikcijsko zasnovanega dokumentarca Houston, imamo problem.
»Prevoz te rakete v Beograd je predstavljal posebno zgodbo. Seveda smo imeli zagotovljen vojaški transport, takrat nam je vojska šla zelo na roko. Raketo smo doma napolnili s cinkovim in z žveplovim prahom in vsak njen del naložili na vojaški avto. A pred halo, kjer je bila razstava, nam organizatorji niso dovolili vstopa in tega, da bi razstavili raketo s polnilom. Zato so se kolegi, sam sicer nisem bil prisoten, morali obrniti in potem ponovno razstaviti ter sestaviti raketo, kar so storili ob Adi Ciganliji,« je prigode razlagal Peter Omersel.
Za izstrelitev na Fruški gori je bilo seveda raketo spet treba sestaviti. Ta izstrelitev je zelo odmevala, vse do domačega Celja, kjer so potem od občine dobili manjši prostor za delovanje in dotacijo, ki je bila raketarjem v veliko pomoč.
Preberite več v Novem tedniku
