Pixabay

Slovenci se na področju finančne pismenosti še vedno učimo hoditi. Raziskave kažejo, da je stopnja finančne pismenosti v Sloveniji razmeroma nizka, čeprav boljša kot v večini evropskih držav. Evropska raziskava iz leta 2023, ki je merila finančno pismenost v 27 državah Evropske unije, je namreč Slovenijo uvrstila med štiri najbolj finančno pismene evropske države. A prostora za napredek imamo še vedno veliko, je prepričana koordinatorica usposabljanj o finančni pismenosti v Ljudski univerzi Celje (LUC) Maja Bizjak.

»Slovenci smo na področju finančne pismenosti bistveno boljši kot drugi Evropejci. Približno 73 odstotkov Slovencev načrtuje nakupe, spremlja porabo denarja in si postavlja dolgoročne finančne cilje. Ob tem so raziskave pokazale, da imajo najmanj finančnega znanja mladi, stari od 20 do 34 let, ter starejši od 55 let. Skoraj polovica starejših tudi meni, da se komaj prebijajo iz meseca v mesec, kar je kritično. Medtem se mladi čutijo prezadolženi in menijo, da si ne morajo zagotoviti kakovostnega življenja,« pravi Maja Bizjak in dodaja, da je težava v tem, da tovrstno izobraževanje ni sistemsko urejeno.

Andraž Purg

Pomanjkanje znanja za odgovorno ravnanje z denarjem vpliva tudi na kakovost življenja. Soočamo se namreč z vedno večjo ekonomsko in socialno krizo in od posameznikov se pričakujeta prilagodljivost in znanje, kar zadeva upravljanje financ. To ne pomeni, da bi morali biti vsi »bankirji«, dovolj je, da znamo sprejemati pametne finančne odločitve v vsakdanjem življenju. Torej da vemo, kako učinkovito varčevati, vlagati, se izogniti dolgovom ... Prvi korak k finančni pismenosti je razumevanje, koliko zaslužiš in koliko lahko porabiš. Pomembno je tudi poznavanje osnov bančništva, kot so odprtje bančnega računa, upravljanje kartic in obresti, kar pomaga bolje izkoristiti bančne storitve. Če za to nisi usposobljen, težko obvladuješ vse te vsakodnevne izzive.

Programi, ki spreminjajo odnos do denarja

Da bi znali odgovorno ravnati z denarjem, v LUC izvajajo brezplačne programe finančne pismenosti. S konzorcijskimi partnerji so uspešno kandidirali na javnem razpisu za izvedbo izobraževalnih programov za odrasle in razvoj digitalne knjižnice na področju finančne pismenosti, ki jih financirata Evropska unija in Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje iz načrta za okrevanje in odpornost.

V LUC izvajajo tri javnoveljavne programe (Obvladujem svoje finance, Seniorji v akciji in Pot do finančne svobode), ki niso namenjeni pridobivanju formalne izobrazbe, ampak predvsem zvišanju ravni pismenosti in temeljne zmožnosti za izboljšanje splošne izobrazbe na področju financ. Ti programi so namenjeni trem ciljnim skupinam, pojasnjuje Maja Bizjak: »Ena je za seniorje, starejše od 55 let, saj se je pri slednjih pokazala največja potreba po tovrstnem znanju, drugi program je namenjen mladim do 34 let in tretji vsem, ki želijo obvladovati svoje finance. Programe izvajamo tako na sedežu zavoda in v kombinirani obliki – v živo v Ljudski univerzi Celje ali prek spleta (Zoom), kar omogoča prilagodljivost in dostopnost širšemu krogu udeležencev. Vabimo strokovnjake z različnih področij in obravnavamo zelo aktualne teme, kot so vlaganja, dedovanje, zavarovanje ... Ob tem izvajamo tudi več krajših programov, pravimo jim neformalni programi, kjer se osredotočimo na eno tematiko. Do zdaj smo na primer že izvedli tri programe. Eden je bil splošni – kako sploh varčevati, kako spremljati naš družinski proračun …« V septembru bodo začeli izvajati še dva nova programa. Obvladujem svoje finance bo namenjen mladim, da bodo pridobili konkretna znanja o tem, kako si ustvariti finančno stabilnost v življenju. Drugi program bo namenjen temu, kako pametno upravljati svoj denar, kako vlagati.

Prednost tovrstnih izobraževanj je tudi, dodaja sogovornica, da so skupine majhne, in sicer do 15 slušateljev, z namenom zagotavljanja kakovosti izvedbe predavanj. Ob tem opaža razkorak pri tem, kdo se udeležuje teh izobraževanj. Kot opaža, so med udeleženci pretežno tisti, ki že imajo nekaj znanja s področja financ in se želijo še dodatno podučiti. Medtem ko se tisti, ki so na področju finančne pismenosti manj spretni in bi najbolj potrebovali tovrstno izobraževanje, redkeje odločijo za udeležbo in jih je najteže motivirati. To so tako mladi kot starejši, predvsem pa tisti z nižjo izobrazbo, pravi Bizjakova.

Izobraževanje spreminja družinske finance

»Osnovni motiv udeležbe programa je bil, da bi se usposobil ohraniti vrednost svojih privarčevanih finančnih virov. Država, banke, trgovine, zavarovalnice … v posameznikih vidijo le potrošnike, ni osebnega odnosa. Neprestano se je treba usposabljati, da se ne izgubiš v poplavi ponudb. Na izobraževanju sem dobil nov vpogled v trg žlahtnih kovin in v možnosti dedovanja,« je dejal udeleženec programa v LUC Franci z Reke pri Laškem.

Petra iz Celja se je udeležila dveh programov na temo finančne pismenosti. »Vesela sem, da sem lahko sodelovala. Predavanja so bila zanimiva, strokovna in nepristranska. Predavatelja sta na razumljiv, sistematičen in zelo zanimiv način predstavila osnove financ in vlaganj. Domačim sem z navdušenjem pripovedovala o vsem, kar sem se naučila, in svoje odrasle otroke spodbudila, da zdaj skupaj vlagamo. Zelo sem hvaležna LUC in predavateljem za posredovano znanje ter za podporo in spodbudo na področju financ. Želim si, da bi imela to znanje že prej. Znancem in prijateljem sem svetovala, naj se tudi oni udeležijo delavnic. To je znanje, ki ga potrebujemo vsakodnevno v življenju in bi moralo biti del učnega načrta že v času šolanja. Če bi imeli več neodvisnih in kritično mislečih državljanov, bi se marsikaj v našem svetu spremenilo,« je prepričana.

Da je v programu finančne pismenosti pridobil veliko novega in uporabnega znanja ter informacij o denarju in finančnih trgih, pravi tudi Edi iz Šmarja pri Jelšah. »Programa sem se udeležil, ker se o denarju, financah nismo nič učili niti v šoli niti doma, enako je pri naših otrocih. To neznanje nam ni v korist. Izobraževanje je bilo zelo vsestransko in koristno ter dostopno, saj je brezplačno,« poudarja in dodaja, da se ljudje ne zavedamo dovolj, da bolj kot bo družba tržno kapitalistična, več stvari bo treba (drago) plačati. Tudi tisto, kar se nam danes zdi samoumevno brezplačno.