Pregled 2020: »Korona« načela turizem, a naložbam ni mogla do živega
Koronavirus je pustil močan odtis tudi v Celju in od prvega vala epidemije precej spremenil njegov običajen utrip. Bolnišnica in zdravstveni dom sta bila (in sta še) na največji preizkušnji doslej v svoji novejši zgodovini, kar bolj ali manj velja tudi za mestno občino, javne ustanove, podjetja, organizacije, društva in posameznike, ki krojijo dogajanje, razvoj in podobo mesta. Koronačas si bomo zagotovo zapomnili po tem, da je negativno vplival na turizem, da je osiromašil kulturno in prireditveno dogajanje. A je Celje kljub »koroni« na račun predvsem evropskih projektov bogatejše za nekatere pomembne pridobitve (Tehnopark, severna vezna cesta …).
Knežje mesto je ostalo brez nekaterih tradicionalnih prireditev in dogodkov, brez katerih si utripa v mestu kar ne znamo več predstavljati (npr. Mosa, Srednjeveškega dne na Starem gradu ...), Poletje v Celju je bilo zaradi vladnih ukrepov programsko zelo okrnjeno, še bolj to velja za Pravljično Celje, ki je minilo brez božično-novoletnega sejma, Pravljične dežele, koncertov, silvestrovanja na prostem.
Potem ko je v zadnjih letih turizem v Celju beležil visoke rasti, tudi na račun večje promocije, se je po zaprtju meja, razglasitvi epidemije in uvedbi karantene turistični obisk izrazito zmanjšal, posledično tudi prihodki od turistične takse. Padec števila domačih in tujih gostov so seveda še posebej občutili hoteli in restavracije, ki imajo še vedno zaprta vrata.
V takšnih posebnih razmerah so v ospredju druge prednostne naloge. Mestna občina Celje se je ob epidemiji hitro odzvala, aktivirala občinski štab civilne zaščite, ki s svojimi pripadniki in prostovoljci pomaga zdravstvenim ustanovam, starejšim in drugim, ki potrebujejo pomoč. Tudi za občinske službe in ustanove, ki delujejo na področju sociale, so te razmere velik izziv, da poskrbijo za najbolj ranljive posameznike. Dragocena je občinska pomoč malemu gospodarstvu in kulturnikom, glede na razmere bo verjetno v prihodnje na kakšen ustrezen način treba še komu pomagati. Veseli tudi, da je v teh težkih časih v Celju še več vneme in posluha za dobrodelna dejanja pri ustanovah, organizacijah in posameznikih, ki jih izvajajo ali prispevajo denar in materialne dobrine.
Tehnopark, DN 10...
V začetku septembra je zaživel nestrpno pričakovan Tehnopark, šest milijonov evrov vredna naložba, ki je zdaj pozitivno spremenila podobo tega dela mestnega jedra in vanj vrnila precej nepozabne nostalgije iz najboljših časov te stavbe.
Pomembni so bili dosežki s področja trajnostne mobilnosti: odprtje prvega P&R-parkirišča v Celju, novi odseki v mreži kolesarskih povezav mestu, nove postaje in električna kolesca v sistemu Kolesce, ki beleži rekordne izposoje tudi v koronačasu. Zaradi vmesne ustavitve javnega potniškega prometa Celebus ne more dosegati takšne rasti, a je nesporno, da se je v mestu prijel.
Nove dragocene pridobitve so letos v cestni infrastrukturi, največja med njimi je severna vezna cesta, ki jo je celjska občina mnogo pred rokom.
V mestni četrti Dečkovo naselje sta že v veliki meri zgrajena dva bloka nove stanovanjske soseske DN 10, v kateri bo na voljo 140 novih najemnih stanovanj. Gre za največji evropski projekt v iztekajoči se finančni perspektivi v Celju, vreden približno 14 milijonov evrov, ki ga skupno uresničujeta občinska stanovanjska družba Nepremičnine Celje in MOC.
Veseli tudi sta celjska občina in ministrstvo za izobraževanje po dolgih letih končno uredila lastniška razmerja, da je kompleks nekdanje ekonomske šole postal last občine in da bodo tam zaživele nove vsebine.
Preberite več v Novem tedniku
