Leto katastrof in uspehov
Podlaga na začetku leta je bila dobra, čeprav lanska rast ni bila tolikšna kot v zadnjem obdobju. Gospodarstvo celjske regije je v leto 2020 vstopilo s 323 milijoni evrov čistega dobička, višja kot prejšnja leta sta bila produktivnost in število zaposlenih, tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. Koliko dobička je »stopila« korona in za koliko je na drugi strani povečala izgubo, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo podjetja objavila letna poročila. Vendar je že zdaj jasno, da so mnoga med njimi kljub »nenormalnosti« delala še bolje kot lani, veliko jih bo na koncu svojih bilanc imelo rdeče številke, marsikje pa se že zdaj držijo za glavo in se sprašujejo, ali bodo prihodnje leto, če se razmere ne bodo izboljšale, sploh še lahko na seznamu delujočih družb. »Leto 2020 je bilo zelo naporno. Razmere na trgu so bile nepredvidljive, vendar to ni bilo edino, kar je oteževalo poslovanje podjetij. Zelo velik je bil tudi psihični pritisk,« pravi Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje.
Čeprav so zlasti tista podjetja, ki delajo za avtomobilsko industrijo, že dlje časa čutila ohlajanje, so bile v začetku leta napovedi še vedno optimistične. Potem je pandemija marsikaj postavila na glavo. Zaradi ukrepov, ki naj bi zajezili širjenje virusa, je morala vrsta dejavnosti za dlje časa zapreti vrata. Mnoga podjetja, zlasti manjša, ki so bolj ranljiva, so se zaradi tega znašla na robu propada.
Od načrtovanih trinajstih letos le en sejem
V družbi Celjski sejem so letos namesto načrtovanih trinajstih sejmov uspeli pripraviti le sejem Agrotech, ki je bil februarja. Bil je tudi Mos, vendar le na spletu, kamor se je v gospodarstvu tudi sicer preselila večina sestankov, dogovorov, iskanj novih kupcev in sklepanj poslov. Prihodki celjskih sejmarjev so letos upadli za več kot 80 odstotkov, po napovedih izvršnega direktorja Roberta Otorepca bo izguba ob koncu leta znašala več sto tisoč evrov. Podjetje se je sicer trudilo in poskušalo nekaj zaslužiti z oddajanjem sejemskih hal in s prirejanjem filmskih predstav na prostem, a je bila to le kapljica v morju. Čeprav je, tako kot večina, izkoristilo nekatere ukrepe, ki jih je za ublažitev socialnih posledic ponudila država, in je zmanjšalo stroške, kolikor se je dalo, to ni bilo dovolj. »Država nam je s tem, ko nam ni dovolila delati, letos vzela 3,5 milijona evrov prihodkov, dala pa nam je bolj malo. Bolje bi bilo, da ne bi dala nič, kot da se hvali, kako pomaga gospodarstvu,« je bil večkrat kritičen Otorepec. V podjetju so morali število zaposlenih prepoloviti, kako bo prihodnje leto, ne vedo. Če bodo omejitve trajale še nekaj mesecev, jim bo zmanjkalo finančnih rezerv, z najemanjem posojil pa bo težko, saj banke ne dajo denarja, če nimaš prihodkov.
Tako kot Celjski sejem so zaradi prepovedi organiziranja prireditev morali odpuščati tudi v podjetju Petre z Vranskega, ki je največji slovenski ponudnik na področju proizvodnje, najema in prodaje prireditvenih šotorov ter industrijskih hal. Namesto običajnih 1.500 prireditev so jih lahko pripravili le nekaj sto, a še to v glavnem manjših, pri katerih zaslužek ni velik. Nad vodo sta jih držala oddajanje in prodaja skladiščnih hal. Če bi se ukvarjali samo z izposojo šotorov za prireditve, jih ne bi bilo več, je povedala direktoricaMira Petre. »Preživeli smo že veliko kriz, tudi to bomo, ampak še nikoli do zdaj nam ni bilo z zakonom prepovedano delati.«
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Preberite več v Novem tedniku
