Otroški parlament: Mladi želijo več znanja za življenje
Iskriv 36. medobčinski otroški parlament za osnovnošolce iz Šaleške doline – Vrstniki izbrali osem predstavnikov Šaleške doline za regijski otroški parlament.
Kakšne izboljšave šolskega sistema predlagajo?
Mladi parlamentarci so imeli veliko idej, kako izboljšati šolski sistem, ki je zanje tako vir stisk kot veselja. Poudarili so, da so odnosi in varno okolje temelj dobrega počutja v šoli. Menili so, da v šolah primanjkuje e-učenja, želijo si bolj razgibano poučevanje, tudi v učilnicah na prostem, več igrifikacije, pogovorov in poskusov.
Menili so, da bi zato potrebovali več ur usposabljanja učencev in tudi učiteljev. Želijo si več projektnega, skupinskega dela, pri čemer bi se učili za znanje za življenje, ne le za ocene. Ker tehnologija hitro napreduje, si želijo čim prej v redni pouk vnesti več ur računalništva in tudi uporabe umetne inteligence. Zavedajo se, da je tehnologija, ki jo uporabljajo v šolah, orodje. Lahko pa postane orožje, sploh če tako učitelji kot učenci niso dovolj usposobljeni. A brez tehnologije ne vidijo sodobnega učenja.
Dobri odnosi so temelj dobrega počutja v šoli
Parlamentarci so opozarjali tudi na diskriminacijo in medvrstniško nasilje, ki ga ni malo. Opozorili so tudi na motenje pouka, ob čemer zaznavajo tudi nemoč učiteljev pri reševanju teh težav. Želijo si več empatije, razumevanja in ničelne tolerance do diskriminacije, saj verjamejo, da brez dobrih odnosov ni kakovostnega učenja. Želijo si, da bi v šolah vzpostavili spoštljive, boljše odnose med učitelji in učenci. Kot tretjega v trikotniku odnosov so omenjali starše, ki bi jih morali bolj obveščati o dogajanju v šoli. Poudarili so, da jim e-Asistent, takšen kot je zdaj, ni všeč. Želijo si, da bi z njegovo pomočjo staršem sporočali tudi pohvale. Pred odločitvijo o nadaljevanju šolanja si želijo več poklicnega usmerjanja, ne le za devetošolce, tudi za osmošolce, da bodo imeli dovolj časa za poklicno odločitev. Predlagajo tudi več medvrstniškega tutorstva, ne le da boljši učenci pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo v svoji generaciji, ampak tudi pomoč učencev višjih razredov učencem prvega in drugega triletja.
Pri metodah učenja so poudarjali, da potrebujejo več učenja z razumevanjem snovi in manj »piflanja«. Pri tem so menili, da se jim zdijo učni načrti prepodrobni in prenatrpani. Zato se preveč učijo na pamet, snov zato tudi hitro pozabijo. Predvsem so zato pogosto preobremenjeni.
Želijo si vsebin, ki bodo uporabne za življenje v prihodnosti, kot so osnove ekonomije in psihologije, več znanja o tehnologiji in tehniki, gospodinjstvu, prvi pomoči, etiki in vrednotah ter razvoju bontona v skupnosti, več poudarka na osnovah in temeljnih znanjih. Pri ocenjevanju menijo, da bi moralo biti bolj pravično, ocenjen bi moral biti predvsem trud in napredek posameznika, ne le prirojeni talenti. Želijo si več poudarka na znanju in osebnem razvoju ter manjšo osredotočenost na ocene. Učenci so povedali tudi, da velikokrat čutijo velik pritisk tako staršev kot učiteljev .
BOJANA ŠPEGEL
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.