Od čelade do džina: kaj sploh lahko podarite županu
Je lahko sporno, če neko podjetje, ki želi poslovati z občino, županu podari darilo, četudi ni vrednejše od petdeset evrov? Kaj pa, če uradnik dobi penino?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skoraj vsak je kdaj kakšnemu uradniku ali zdravniku prinesel kakšno kavico v zahvalo. Kako pa je, če vidnejši zaposleni v javnem sektorju dobijo vrednejše darilo?
Glede na podatke Komisije za preprečevanje korupcije je med dvajsetimi največjimi prejemniki daril v Sloveniji v zadnjem letu Občina Štore.
To seveda nikakor ne pomeni, da različni podjetniki, družbe in javne osebe omenjeno občino zasipavajo s takšnimi ali z drugačnimi darili zaradi kakšne koristi, ampak da je štorska občina na našem območju verjetno tudi ena najbolj vestnih pri prijavi tovrstnih daril.
Upravičeno obstaja dvom, ali vse občine vestno prijavljajo vsako darilo, ki ga dobijo, še posebej če gre za pijačo ali hrano, ki je očitno ne morejo hraniti dolgo ... Toda kakšna pravila veljajo na tem področju?
Kaj so dobili?
Zakonodaja predpisuje, da morajo »subjekti javnega sektorja« v seznam vpisovati podatke o darilih, katerih vrednost presega petdeset evrov, in ga posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije.
Štorski župan Miran Jurkošek je na primer prejel penino, termosteklenico, desko in dve brisači ter nalivnik in komplet za džin. Dve darili sta bili od dveh podjetij, eno od Zdravstvenega doma Celje.
»Sezname prejetih daril v letu 2025 je komisiji do aprila letos posredovalo sedem od vseh 212 občin, kar je več kot lani, ko so poročale zgolj tri. O prejemu daril lani so s Celjskega poročale Občina Štore (tri priložnostna darila), Občina Laško (eno protokolarno darilo) ter Občina Vojnik (eno priložnostno darilo),« pravijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije.
Direktorica občinske uprave Občine Vojnik Mojca Vodušek je lani glede na podatke Komisije za preprečevanje korupcije dobila darilni paket Apuska dunja in Krujka v zahvalo za soorganizacijo ene od prireditev.
Laški župan Marko Šantej je glede na podatke lani od Pivovarne Laško prejel jubilejni pivski vrček. To, da večine občin z našega območja ni na seznamu prejemnikov daril lani, ne pomeni, da daril ne dobivajo, ampak da so nižje vrednosti oziroma morda kdaj kakšna »penina« ostane tudi neprijavljena, kdo ve. Kako je torej z darili na Celjskem in kaj občine ter nekatere javne ustanove prejemajo?
Kaj pravi zakonodaja?
Področje daril je urejeno v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, a tudi v Pravilniku o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril. Uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali biti deležne drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje naloge ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem.
Daril v zvezi z delom ali položajem uradne osebe ne smejo sprejemati niti njihovi družinski člani. Veljata dve izjemi: uradna oseba ali njen družinski član sme sprejeti darilo v primeru prejema protokolarnega darila ter priložnostnega darila manjše vrednosti.
Priložnostno darilo manjše vrednosti je opredeljeno kot darilo, ki je izročeno tradicionalno ali običajno ob nekaterih dogodkih ali ob opravljanju diplomatskih dejavnosti, kar izhaja iz tradicij, navad, običajev, poslovnih običajev in podobno.
Upravljanje tveganj, povezanih s sprejemanjem daril v javnem sektorju, predstavlja pomemben del sistema zagotavljanja integritete ter preprečevanja korupcije in nasprotja interesov.
Njegova vrednost ne sme presegati sto evrov ne glede na obliko darila in število darovalcev. Priložnostno darilo manjše vrednosti, ki ustreza navedeni definiciji in ne presega vrednosti sto evrov, lahko v lasti obdrži uradna oseba, ki ga je sprejela.
Ena občina je darilo tudi zavrnila
Z našega območja največ prejetih daril prijavlja Občina Štore. Zato začenjamo z njenimi odgovori na vprašanja, ki smo jih poslali tudi nekaterim drugim občinam, o tem, kakšna darila največkrat prejemajo, kdo je najpogostejši prejemnik in ali jih redno prijavljajo.
V Občini Štore dodajajo, da so od leta 2023 do danes Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili osem priložnostnih daril. »Prejemnik daril je bil župan, šlo je za priložnostna darila ob novoletnih praznikih, darovalci so bile ponavadi gospodarske družbe. Nobenega darila ne bi mogli izpostaviti kot nenavadnega,« so nam povedali v Občini Štore.
»Darilo, ki ustreza navedeni definiciji priložnostnega darila manjše vrednosti in hkrati ne presega vrednosti sto evrov, lahko v lasti obdrži uradna oseba, ki ga je sprejela. Takega darila uradna oseba torej ni dolžna izročiti svojemu delodajalcu. Menimo, da zakonodaja s tega področja ter smernice komisije jasno določajo primere, v katerih darila ni dovoljeno sprejeti. V naši občini se zaposleni redno udeležujejo usposabljanj na to temo ter so seznanjeni z zakonodajo s tega področja ter z obveznostmi, ki jih ta določa,« še pravijo v občini.
Tudi Občina Štore vsako leto obdari predvsem starostnike ob visokih jubilejih.
»Darilo je simbolično in ga vsako leto nekoliko spremenimo. Gre na primer za šopek, med, županovo vino, brisačo ali odejico. Za naše najmlajše vsaka štiri leta priredimo tudi srečanje malčkov in novorojenčkov. Tudi oni prejmejo simbolično darilo (na primer knjigo). Vsako leto obdarimo tudi najuspešnejše osnovnošolce ob koncu osnovne šole. Ti so letos prejeli kalkulatorje. Ob posebnih priložnostih podarimo bodisi vazo bodisi knjigo s tematiko o občini,« še dodajajo v štorski občini.
Viteška čelada in zvočnik
V Mestni občini Celje pravijo, da so od leta 2023 do danes Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili dve darili, ki sta presegali vrednosti petdeset evrov. Večino daril sicer prejmeta župan Mestne občine Celje in direktor občinske uprave.
»Ob redkih priložnostih darilo prejme tudi preostalo vodstvo občine. Največkrat gre za darila zanemarljive vrednosti, katerih vrednost ne presega petdeset evrov. Podarjeni so knjige, pisala, kavne skodelice, kava, piškoti, nosilne vrečke in podobno. Darila največkrat podarjajo župani tujih mest, veleposlaniki, poslovni partnerji,« pravijo v Mestni občini Celje.
Celjska občina je lani podarila 82 daril, ki so jih prejeli predvsem veleposlaniki, domače in tuje delegacije, ustanove ob obletnicah, odprtjih in podobno ter posamezniki ob izjemnih dosežkih.
Najvrednejše darilo, ki ga je občina v preteklosti dobila, je bil prenosni zvočnik Sony.
»Darila, ki jih prejemamo, hranimo v posebnem prostoru, in sicer v sejni sobi pod dvoranami narodnega doma. Darila so razstavljena v posebnih vitrinah, slike in priznanja so izobešeni na stenah. Razstavljena darila redno osvežujemo, medtem ko nerazstavljena hranimo v posebnem skladišču,« še pojasnjujejo v celjski občini.
Obdaruje tudi celjska občina, v kateri pravijo, da so protokolarna in promocijska darila vedno priložnost za predstavitev izdelkov in ustvarjalcev iz lokalnega okolja.
Mestna občina Celje zato protokolarna in promocijska darila v največji možni meri izbira pri lokalnih ponudnikih in ustvarjalcih: »To so največkrat knjige o Celju in njegovi zgodovini oziroma knjige, ki so jih napisali celjski pesniki in pisatelji, slike celjskih umetnikov ter drugi izdelki, ki jih izdelujejo celjski posamezniki ali podjetja (npr. pisala, skodelice, džezve za kavo, personalizirana kava, ovratni trakovi, piškoti ...).«
Vrček v županovi vitrini
Občina Laško je od leta 2023 do danes prijavila eno darilo (vrček), ki ga hrani v stekleni vitrini v županovem kabinetu. Eno darilo je ta občina celo zavrnila. Šlo je za vrednostni bon. Sicer se občini prejem daril – če se ob tem upošteva zakonodaja – ne zdi sporno. Občina seznama o darilih, ki jih podarja drugim, ne vodi, a dodaja, da skuša pri obdarovanju vedno uporabiti proizvode ali umetnine lokalnih proizvajalcev oziroma ustvarjalcev.
»Darila podarjamo ob obiskih (pobratene občine) in različnih protokolih ter posebnih dogodkih ali praznovanjih. Prav tako gre za obdarovanje z darili manjših vrednostih (pod zneskom, ki ga je treba prijaviti komisiji) ob posebnih priložnostih (novo leto, jubileji ...),« dodajajo v Občini Laško.
Darila, vredna tudi dva evra
Nobenega darila komisiji na primer ni prijavila Občina Mozirje. Tamkajšnji župan Ivan Suhoveršnik pravi, da zato, ker je bila »pozornost nizke vrednosti«.
Darila so bila največkrat namenjena ravno njemu in občinski upravi zaradi – kot dodaja župan – »sodelovanja«. Vrednost teh daril, še pojasnjuje sogovornik, je znašala od dva do deset evrov.
Protokolarna darila so darila, ki jih podarijo predstavniki drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij ter ustanov ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Tako darilo ne glede na vrednost vedno postane last delodajalca.
Največjo vrednost naj bi po županovih besedah imela darila, kot so nahrbtnik, pisalo ali vžigalnik. Na vprašanje, kam darila shranijo, župan odgovarja: »Večino pozornosti gre v občinsko kuhinjo.«
Priložnostna darila po njegovih besedah niso sporna, a bi zastrigel z ušesi, če bi imela darila večjo vrednost in bi mejila na podkupnino. Na vprašanje, kakšna darila in komu podarja tamkajšnja občina, odgovarja: »Občina podarja manjše pozornosti članom občinskega sveta v vrednosti do trideset evrov.«
Županovo vino
V Šmarju pri Jelšah so nam odgovorili, da od leta 2023 do danes komisiji niso prijavili nobenega prejema darila, saj nobeno ni presegalo vrednosti petdeset evrov. Manjša darila so sicer prejemali župan, direktorica občinske uprave in vodje oddelkov.
»Gre za darila strank, s katerimi poslovno sodelujemo, največkrat sta to hrana in pijača,« so dejali v Občini Šmarje pri Jelšah.
Najdražje darilo (trideset evrov) je predstavljal set skodelic za kavo, najmanjše vrednosti so imela podarjena pisala. Ker gre za tako nizke vrednosti daril, v občini ne vidijo v prejemu takšnih pozornosti nobenih težav. Tudi ta občina sama obdaruje druge, in sicer ob različnih obiskih, slovesnostih in dosežkih.
»Podarimo steklenico županovega vina, knjigo Pozdrav iz Šmarja, različna promocijska darila (beležke, pisala, obeske, spominske razglednice) in manjše pozornosti z motivi Jelšingrada, lokalnih znamenitosti in krajevnega jubileja, knjižne nagrade, ki jih župan podari na sprejemu najboljših učencev ob koncu šolskega leta,« so še odgovorili iz šmarske občine.
Da bo miška lažje »tekla«
Občina Vojnik je od leta 2023 do danes prijavila eno darilo.
»Seznama daril pod vrednostjo petdeset evrov ne vodimo, sicer občasno prejmemo darila manjše vrednosti, kot so rokovniki, pisala, dežnik, podloga za miško, krpice za očala, kakšen prehrambni izdelek (vino, med, olivno olje, čokolada …). Darila prejmemo ob protokolarnih ali priložnostnih dogodkih, obiskih predstavnikov drugih občin,« dodajajo v Občini Vojnik.
Sprejem darila v nasprotju s pravili pomeni prekršek, za katerega je predpisana globa od 400 do 1.200 evrov.
Nobenega darila do zdaj omenjena občina ni zavrnila, v njen dodajajo, da je zavedanje na področju dajanja in sprejemanja daril vedno večje in tudi ne prihaja več do situacij, da bi bilo treba kakšno darilo zavrniti.
»Darilo lahko predstavlja pozornost in prvi stik v navezovanju odnosov. Lahko je vezano na lokalno posebnost, zgodbo, zgodovinsko osebnost kraja ali na lokalnega ponudnika,« še dodajajo v Občini Vojnik.
Bolnišnica: obeski, nalepke, mehke žogice, kape in pecivo
V Splošni bolnišnici Celje, ki je prav tako javna ustanova, je področje prejemanja daril urejeno s Pravilnikom o ravnanju z darili, ki določa jasna pravila glede njihovega sprejemanja, omejitev, evidentiranja in nadaljnjega ravnanja.
»Od leta 2023 do danes službi za poslovno koordinacijo s protokolom ni bil predložen noben obrazec za evidentiranje prejetega darila. Pri tem je pomembno, da pravilnik določa, da se darila v vrednosti do vključno petdeset evrov v seznam daril ne vpisujejo in zanje tudi ni predpisana predložitev obrazca,« so dejali v Splošni bolnišnici Celje.
Prepovedani boni
Pravilnik poleg vrednostnih omejitev določa tudi okoliščine, v katerih darila ni dovoljeno sprejeti ne glede na njegovo vrednost. Zaposleni ga na primer ne sme sprejeti, če bi lahko vplivalo oziroma ustvarjalo videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegovega dela.
»Na zaposlitvenih sejmih uporabljamo manjše promocijske izdelke z logotipom bolnišnice, kot so kemični svinčniki, obeski, nalepke, mehke žogice, kape in majice. Ob pomembnih dosežkih krvodajalcev, na primer ob stotem darovanju krvi, posamezniku podarimo bolnišnično pecivo in monografijo, izdano ob naši 120-letnici,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje.
»Prav tako so ne glede na vrednost prepovedana nekatera darila, med drugim denar, vrednostni papirji ter darilni in vrednostni boni,« še dodajajo v celjski bolnišnici.
V praksi so poslovne in protokolarne pozornosti Splošne bolnišnice Celje povezane predvsem s posebnimi dogodki in priložnostmi. Ob obiskih predstavnikov Vlade RS oziroma ministrstev v bolnišnici pripravijo in podarijo bolnišnično pecivo in manjšo pozornost, ob nekaterih najavljenih novoletnih obiskih direktorja pa podarjajo pecivo ali bonboniero oziroma manjše promocijske izdelke z logotipom bolnišnice.
»V navedenem obdobju zato ni bilo evidentiranega darila, ki bi ga bilo mogoče izpostaviti glede na prejemnika, vrsto ali vrednost oziroma kot posebej nenavadno darilo,« še dodajajo v bolnišnici.
»Pri izbiri poslovnih in protokolarnih pozornosti si, kadar je mogoče, prizadevamo izbirati trajnostne izdelke ter jih pridobivati pri lokalnih dobaviteljih. Prednost imajo simbolni, uporabni in okoliščinam primerni izdelki, s katerimi želimo izraziti dobrodošlico, zahvalo ali pozornost ob posameznem dogodku. Pri tem je pomembno, da njihova izbira in izročitev ne ustvarjata obveznosti ali pričakovanj,« še pojasnjujejo v bolnišnici.
Dodajajo še, da so lahko priložnostne in protokolarne pozornosti povsem primeren del poslovnega in družbenega okolja, kadar so primerne okoliščinam in skladne s pravili integritete.
Sodniki: »Ne, hvala!«
Ena od ustanov, v katerih je sprejemanje ali dajanje daril še toliko bolj pod drobnogledom, je sodišče. Kot pojasnjuje predsednik Okrožnega sodišča Celje Darko Belak, nihče od celjskih sodnikov ni nikoli prejel nobenega darila. Sodišče prav tako daril ne podarja, pravi Belak.
Na področju sodniške službe to področje poleg druge zakonodaje ureja tudi Zakon o sodniški službi. Ta določa, da sodnik »ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s svojo službo.
Prav tako ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s sodnikovo službo njegov zakonec in drugi družinski člani, sorodniki in druge osebe, ki živijo s sodnikom v skupnem gospodinjstvu«.
Ne glede na to veljata dve izjemi kot v primeru občin: protokolarna in priložnostna darila.
»Ne glede na dopustne izjeme sodnik ali njegov družinski član darila v nobenem primeru ne sme sprejeti, če gre za denar, vrednostne papirje, darilne bone ali drage kovine. Enako tudi, če bi sprejem darila ustvaril videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje sodniškega poklica ter sojenja.
»Če ponujeno darilo ne ustreza zakonskim izjemam, mora sodnik darovalca opozoriti na prepoved in darilo zavrniti, če pa darovalec pri izročitvi vztraja, je sodnik darilo dolžan izročiti organu,« pojasnjuje Belak. Sodišče sicer vodi seznam prejetih daril, ki so vrednejša od petdeset evrov. »Do zdaj takšnih daril nismo prejeli,« dodaja Belak.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
