V začetku januarja je vlogo sekretarja Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče prevzel Marko Zeme. Vlado Marot, ki je to človekoljubno organizacijo v Laškem vodil kar 42 let in tri mesece, se je namreč konec minulega leta upokojil. »V njegovih čevljih ne bo lahko. Delo, ki ga je moj predhodnik opravljal tako predano, zanj ni bila služba, ampak način življenja,« pravi novi sekretar. Priznava, da se v tej vlogi oziroma pri svojem delu še malo »lovi«. Z dobrodelnostjo se je sicer srečeval že kot prostovoljec in krvodajalec, jedro delovanja Rdečega križa pa je začel spoznavati konec minulega leta, ko je pri tej organizaciji začel poskusno delati ter se uvajati v proces. »Vesel sem, da sem imel to možnost. Ne vem, kako bi zaplaval, če bi kar padel v ta sistem, saj je delo zelo raznoliko, ogromno je programov, usklajevanj in dejavnikov, ki si jih kot zunanji opazovalec ne znaš predstavljati, zato sem zelo hvaležen Vladu, da mi z nasveti še vedno pomaga,« pravi Marko Zeme.

Svojo poklicno pot je začel v gostinstvu. Najprej se je izučil za gostinskega tehnika, nato je pridobil šesto stopnjo izobrazbe in postal organizator poslovanja v gostinstvu. V tej panogi je vztrajal do leta 2006, nato se je zaposlil na pošti. Najprej je bil približno deset let upravnik pošte v Radečah, zatem je delal v Vojniku, Celju ter na pošti v Laškem. Nato je lani opazil razpis za delovno mesto sekretarja Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče in se prijavil.

»Prihajam iz številnejše družine s sedmimi otroki. Vrednote, kot so spoštovanje, sočutje, pripravljenost pomagati sočloveku v stiski, so mi bile položene že v zibelko. In tako sem začutil, da bi mogoče lahko dal še malo več sebe za ljudi,« je pojasnil svojo odločitev.

Andraž Purg

Prostovoljka je bila že njegova mama. »Bila je poverjenica Rdečega križa in tako sem šel večkrat z njo, ko je obiskovala starejše ljudi in jim dostavljala hrano. Tako sem že kot otrok spoznaval oblike dobrodelnosti in stiske ljudi. Nato sem tudi sam postal prostovoljec, med drugim kot spremljevalec otrok na ekskurzijah. Kot krvodajalec sem že štiridesetkrat daroval kri,« našteva sogovornik. Odraščal je v vasi Stopce nad Laškim, danes z družino (z ženo in s tremi hčerami) živi v Marija Gradcu.

Opaža, da ljudje danes vedno bolj potrebujejo psihološko pomoč oziroma pogovor. »Za marsikoga največjo stisko predstavlja to, da nima moralne opore. Materialne dobrine danes večinoma niso več tako velik problem. Seveda se še najde kdo, ki potrebuje tudi tovrstno pomoč. Cilj Rdečega križa in njegovih prostovoljcev je, da takšne ljudi v lokalni skupnosti tudi sami odkrivajo. Marsikomu je namreč nerodno prositi za pomoč,« opaža Marko in dodaja, da se bo treba v prihodnje bolj usmeriti v nudenje psihološke pomoči ljudem.

Priznava, da prihaja tudi do zlorab materialne pomoči, zato so postopke dodeljevanja nekoliko poostrili. Vlogam prosilcev morajo biti tako ob odločbi centra za socialno delo priloženi tudi njihovi bančni izpiski. »Zgodilo se je namreč že, da smo otroku pomagali pri nakupu šolskih potrebščin, a se je nato izkazalo, da je imel oče na računu v zadnjih dveh mesecih precej višje prilive kot običajno,« pravi Zeme.

Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče, ki združuje trinajst krajevnih organizacij, je približno štiristo prosilcev pomoči. Pomagajo jim na različne načine – s hrano, z oblačili in obutvijo, s plačilom položnic ... »Veliko ljudi nas sprašuje, ali lahko podarijo oblačila in obutev. Žal se pogosto zgodi, da prinesejo tudi neuporabne stvari, bodisi raztrgane, umazane, čeprav vsakemu povemo, naj prinese kaj takšnega, kar bi tudi sam oblekel ali obul,« pravi sogovornik. Kar zadeva pohištvo in belo tehniko, tega ne skladiščijo v svojem skladišču, ampak se s prosilcem in z darovalcem dogovorijo za prevzem na terenu.

Andraž Purg

Pri Rdečem križu pomagajo tudi pri nakupu šolskih potrebščin, izvajajo tečaje prve pomoči, organizirajo krvodajalske akcije. V Laškem so letos organizatorji regijskega tekmovanja ekip prve pomoči za osnovnošolske otroke. Laško združenje Rdečega križa je vpeto tudi v dogajanje in programe Rdečega križa Slovenije, ki letos obeležuje 160 let.

Občani Laškega in Radeč se lahko na Rdeči križ zanesejo tudi ob izrednih razmerah, kot so poplave. Tedaj združenje sodeluje z občino, s štabom civilne zaščite, skupaj gredo člani na teren med ljudi in jim pomagajo.

Tudi Marko Zeme z družino živi na poplavnem območju in je že na lastni koži izkusil, kako je, ko človeka doleti takšna nesreča: »Bilo je hudo, ampak ko sem najmanj pričakoval, so se na vratih pojavili nekdanji sekretar in sodelavci Rdečega križa, ki so prišli preverit, ali potrebujemo pomoč in kako nam lahko pomagajo. Ta njihova gesta je res vredna vsega spoštovanja.«

Koliko ljudem v nesreči pomenita topla beseda in ponujena pomoč, dokazuje tudi primer, ki ga je Marko Zeme doživel nedavno. Obiskal ga je namreč hvaležen občan, ki je bil pred časom deležen pomoči Rdečega križa. V zahvalo za pomoč se je prišel včlanit v to organizacijo.

»Zgodbe ljudi se me dotaknejo. Delo, ki ga opravljamo v Rdečem križu, je zahtevno, vanj moramo zaposleni in prostovoljci dati veliko sebe. A to, da si nekomu pomagal prebroditi najtežje trenutke, in ko vidiš, kako hvaležni znajo biti nekateri ljudje za pomoč, je največje zadoščenje, ki se ga ne da poplačati,« pravi sogovornik. Kot dodaja, se ga je še posebej dotaknila zgodba družine, ki jo je 1. novembra 2024 prizadel uničujoč požar. Družina je v trenutku ostala brez vira preživetja. Pomoč zanjo so v Laškem zbirali tudi z dobrodelnim koncertom, sodeloval je tudi Rdeči križ. »V očeh družine še danes vidim hvaležnost in spoštovanje in to je res lep občutek.«

Lep občutek je tudi, ko vidiš, da imaš pri tem, kar počneš, tudi podporo družine, ki te opogumlja in ti stoji ob strani, ko si v dvomih, poudarja Marko Zeme. Ponosen je na svoje tri hčerke, ki mu rade priskočijo na pomoč. Tako so decembra pomagale pripravljati darila, s katerimi so v lokalni skupnosti obdarili starejše občane.

Andraž Purg

Hvaležen je tudi svojemu predhodniku Vladu Marotu, ki mu je prav tako v oporo in mu pri delu še vedno pomaga z nasveti, ter sodelavkama, s katerima se odlično razume. »Delujemo kot družina. Vsaj jaz tako čutim. Užitek je hoditi v službo, če se med sodelavci dobro počutiš,« pravi novi sekretar Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče, ki ni dejaven le na humanitarnem, ampak tudi na kulturnem področju. Poje pri Moškem pevskem zboru Laško, ki obeležuje že 98 let. Oba z ženo sta dejavna pritrkovalca na cerkvene zvonove ob večjih praznikih in slovesnostih. Za ohranjanje te kulturne dediščine skrbita tudi na prireditvah, na katerih pritrkujeta na koncertne zvonove. Marko v prostem času tudi rad pleše, za svoje veselje tudi čebelari.