arhiv

##IMAGE-2192566##

Statistika zna biti hecna reč. Po zadnjih kazalcih števila prebivalcev v Sloveniji se je namreč število krajanov Slovenske vasi pri Šentrupertu samo v pol leta povečalo za 450. A (žal) ne na račun novorojenčkov, temveč na račun – zapornikov z Doba. Prav tako se je podvojilo število prebivalcev na Artem v občini Sevnica. V tem primeru na račun Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Statistika tudi pravi, da so na Malem Cirniku v občini Brežice od lanskega junija brez prebivalcev.

Zadevo smo preverili pri posavskih kolegih in izvedeli, da sta tamkajšnji dve stanovanjski hiši, Jalovec 1 in 2, menda res prazniki. Nenavadno je le, da je še lani občina Brežice na svojih spletnih straneh Mali Cirnik navajala kot kraj, kamor želijo napeljati širokopasovni dostop do interneta. A to je že druga zgodba – današnjo statistično novico STA raje objavljamo v celoti:

Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji 6.028 naselij, med katerimi jih je skoraj polovica (49,2 odstotka) imela manj kot 100 prebivalcev. Zaradi spremenjene statistične definicije prebivalstva se je število prebivalcev povečalo zlasti v naseljih z ustanovami, kjer je obvezna prijava bivališča, navajajo na Statističnem uradu RS (Surs).

Povprečno naselje je imelo nekaj več kot 337 prebivalcev. Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v enem od sedmih naselij z več kot 20.000 prebivalci ( to so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper in Novo mesto). Med sedmimi največjimi naselji se je v drugem polletju 2008 povečalo le število prebivalcev Ljubljane in Maribora.

Od 30. junija 2008 so brez prebivalcev ostala štiri naselja: Mali Cirnik (občina Brežice), Kamenca nad Ložicami (občina Kanal), Pristava (občina Sežana) ter Zala (občina Železniki).

Del spremembe v številu prebivalcev predvsem v večjih naseljih na Sursu pripisujejo spremenjeni metodologiji za pripravo podatkov o prebivalstvu. Po novem se namreč pri osebah, ki imajo poleg stalnega prijavljeno tudi začasno prebivališče, in sicer za eno leto ali več, šteje naslov začasnega prebivališča. Po stari definiciji pa se je štelo, da so te osebe na naslovu stalnega prebivališča.

Število prebivalcev je zaradi spremembe statistične definicije prebivalstva relativno najbolj naraslo v naseljih, v katerih se nahajajo ustanove, ki jim zakonodaja določa prijavno obveznost. To so na primer domovi za starejše občane, zavodi za prestajanje kazni, zavodi za usposabljanje otrok, mladostnikov in drugih oseb z motnjami v razvoju in podobno. Glede na vrsto take ustanove se je spremenila tudi starostna oz. spolna sestava prebivalstva v naselju, navajajo na Sursu.

Najizrazitejši takšen primer je naselje Slovenska vas v občini Šentrupert. Tam se nahaja Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. Po stari metodologiji se je namreč zapornike večinoma štelo med prebivalstvo na naslovu stalnega prebivališča, po novi definiciji pa so zaporniki, ki imajo v Slovenski vasi prijavljeno začasno prebivališče za eno leto ali več, prebivalci tega naselja. Junija 2008 je tako v naselju živelo 119 prebivalcev, pol leta kasneje pa kar 569. Delež moških med prebivalstvom naselja se je povečal s 47,1 odstotka na 89,1 odstotka. Nekoliko se je znižala tudi povprečna starost prebivalcev v naselju.

V vseh 20 naseljih z največjim relativnim povečanjem števila prebivalcev je do tega povečanja prišlo predvsem zaradi spremenjene metodologije, saj se prav v vseh nahajajo večje ustanove s prijavno obveznostjo. V sedmih naseljih se je število prebivalcev vsaj podvojilo (Slovenska vas v občini Šentrupert, Hrastovec v občini Lenart, Draga v občini Ig, Arto v občini Sevnica, Petrovo Brdo v občini Tolmin ter Potoče v občini Preddvor), še navajajo na statističnem uradu.