Iz zgodovine NT: O čem smo pisali v vročem poletju na prelomu tisočletja
V tokratnem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika, ki ga pripravljamo ob 75-letnici, se je časovni stroj ustavil na prelomu tisočletja. Pod drobnogled smo vzeli, kaj smo v NT pisal v julijskem poletnem času leta 2000 in 2001. Nekateri ljudje, ki so takrat pomembno krojili lokalno dogajanje, so v tej vlogi še danes, nekaterih ni več na sceni, pri čemer se je od takrat tudi marsikaj drugega spremenilo. Vmes smo na primer namesto tolarjev dobili nov denar, evre (takrat so še bili v veljavi znameniti čeki). Nekatera ikonična podjetja se danes soočajo z novimi izzivi, lokalne problematike imajo tudi druge poudarke in odtenke.
Kljub poletnim dopustom je bil konec julija leta 2000 za Celjski sejem čas intenzivnih priprav na Mednarodni obrtni sejem – Mos, ki je v tistem času doživljal razcvet tako po številu razstavljavcev kot obiskovalcev. Tisto leto je bil Mos velik izziv tudi za našo medijsko hišo, saj je novinarska in marketinška ekipa pripravljala tradicionalno posebno prilogo Sejemska Petica, ki je izšla v nakladi kar 200 tisoč izvodov in je bila vložena tudi v druge časopise.
Letos je zelo uspešno podjetje Celjski sejem epidemija koronavirusa prizadela mnogo bolj kot druga podjetja, ki so se sicer prav tako znašla v težavah. Sejemske dejavnosti namreč zaradi vladnih zaščitnih ukrepov v Celjskem sejmu trenutno sploh ne morejo izvajati in izvedba Mosa jeseni je še v veliki negotovosti. Le kdo si je lahko kaj takšnega predstavljal pred dvajsetimi leti?
Veliko prahu je v tistem času dvignila tudi turistična taksa. Nekatere manjše občine, ki so tudi pomembna turistična središča, v naši regiji so to na primer Podčetrtek, Rogaška Slatina, Dobrna in Zreče, so zaradi turistične takse vložile ustavno tožbo proti državi. Ta je v okviru financiranja t. i. primerne porabe tem občinam za znesek prihodkov iz turistične takse namenila manj državnega denarja. Bogatejše turistične občine (kot so Bled, Piran, Kranjska Gora ...), ki niso bile prejemnice državnega sofinanciranja, so lahko same razpolagale s turistično takso.
Do tožbe na ustavnem sodišču je prišlo, potem ko državni zbor ni sprejel amandmaja, da naj se pri financiranju občin turistična taksa ne šteje v primerno porabo.
Različni dejavniki, ki vplivajo na razvoj občin in neskladen razvoj Slovenije, so večna tema tudi danes, le da se kažejo v drugih pojavnih oblikah.
Preberite več v Novem tedniku
