FOTO: V Muzej na prostem postavili prvi kozolec



V Muzeju na prostem v Šentrupertu so postavili prvi kozolec. Gre za kozolec na kozla z Vrha pri Šentrupertu, ob prestavitvi pa je bilo treba najprej opraviti temeljito analizo njegove ohranjenosti in nato izdelati nadomestne elemente za tiste dele, ki niso bili dovolj ohranjeni. Ko so kozolec razstavili, ga je izvajalec temeljito obnovil in ga nato prepeljal na obrobje Šentruperta, kjer stoji po novem. Kozolec je tako dobil kar nekaj novih lesenih elementov in novo streho, v celoti pa je še vedno v svoji izvorni obliki.
»Prvi kozolec je bil izbran za prestavitev na podlagi njegove relativne enostavnosti ter tudi mesta, ki ga je dobil na prostoru muzeja. Nahaja se namreč pri začetku učne poti, ki bo vodila skozi muzej. Nikakor ne moremo reči, da je bil nezahteven za prestavitev, saj je bilo treba strokovno ustrezno obnoviti kar nekaj lesenih delov kozolca. Izbran je bil na eni strani tudi zato, ker je bil najbolj primeren za t.i. prototip – za preizkus načrta prestavitve in s tem povezanih postopkov,« je pojasnil direktor projekta Muzej na prostem Peter Geršič.
Kot so še sporočili iz občine Šentrupert, gre sicer za enostavno obliko kozolca, vendar je ta za muzej pomemben tudi zato, ker predstavlja enega od dveh kozolcev na kozla in bo tako zastopal omenjeni tip v predstavitvi različnih pojavnih oblik kozolcev v naših krajih. Postopoma, do septembra prihodnjega leta, bodo postavili še druge kozolce različnih tipov. Strokovna skupina Muzeja na prostem je namreč izbrala že vseh 17, med njimi so tudi trije, ki se ponašajo s statusom spomenika lokalnega pomena. Ob tem bodo v muzeju na novo postavili še dve sušilni napravi.
»Prvi prestavljeni kozolec ima posebno vlogo v poteku projekta tudi zato, ker bodo občani Šentruperta ter seveda tudi vsi ostali sedaj pričeli dobivati resničen vpogled v to, kako bo Muzej na prostem rasel in dobival svojo končno obliko. Ob prestavljenih kozolcih bo namreč tudi posebej urejena okolica, postavljena bo informacijska točka in še kaj se bo našlo, kar bo vdihnilo območju res poseben videz. Sedaj je končno tudi očem vidno, da projekt nezadržno napreduje,« še poudarja Geršič.
Strokovno skupino zdaj čaka precej dela tudi na pripravi programskih vsebin, s katerimi bodo muzeju do septembra prihodnjega leta vdihnili tudi pravo življenje. Več o projektu in izbranih kozolcih za Muzej na prostem pa tudi na spletni strani projekta.
Peter Geršič o izbiri prvega kozolca
Peter Geršič o nadaljnjih načrtih