Črnomaljski planinci na Konjiški gori
Na vzhodnem delu Karavank, ki segajo pod južne obronke Pohorja, se dviga gozdnata Konjiška gora. Pod njo leži na eni strani Žička kartuzija, na drugi pa je svet bolj raven. Ob reki Dravinji se tu razprostirajo Slovenske Konjice. Konjiška Gora, v kateri naj bi po legendi živel zmaj, ki ga je pokončal sveti Jurij, je razpotegnjena in valovita. Najvišji vrh Stolpnik komaj presega tisoč metrov in je skupaj s 25 metrov visokim razglednim stolpom še vedno za deset metrov nižji od naše »hišne gore« 1048 metrov visoke Mirne gore.
In prav Konjiška gora je bila cilj nedeljskega izleta črnomaljskega planinskega društva. V lepem sončnem vremenu smo se odpravili na pot od cerkve svetega Jurija v Slovenskih Konjicah. Prva postaja je bila »skala«, na katero se je 9 najpogumnejših podalo pa zavarovani plezalni poti, ostali pa po malo daljšem ovinku. Od tu smo nadaljevali po gozdnih poteh mimo markantnega križišča Pri treh križih, Grofovega štanta na vrh Konjiške gore. Povzpeli smo se na razgledni stolp, iz katerega se odstirajo prelepi razgledi na pokrajino med Pohorjem in Posavskim hribovjem, ter med Kamniško- Savinjskimi alpami in hrvaškimi griči. Ujeli smo res čudovit dan, narava ni skoparila s čudovitimi prizori, pokrajina se je kopala v poznojesenskih barvah.
Spust smo opravili po poti XIV. divizije, čez Kamno goro do Sojeka in od tu naprej do Žičke kartuzije. Po šestih urah poti je bilo še ravno prav časa in volje za vodeni ogled kartuzije. Okrepčali pa smo se v najstarejši gostilni na slovenskem Gastuž, ki nosi letnico 1467.
Izlet je za 26 planincev minil v prijetnem razpoloženju, večina jih še ni bila v teh krajih.
