Celje '25: od priznanj do neurejenih zakloniščih in sramote na Golovcu
Pregled letnega dogajanja v Celju kaže, da smo Celjani lahko ponosni na dosežke mesta. A kljub temu ostaja kar nekaj sivih lis. Na kaj vse smo opozarjali v letu 2025?
Najprej k dosežkom. Celje je letos »pobralo« kar nekaj nazivov. Je Evropsko božično mesto 2025, Branju prijazna občina, Unescovo kreativno mesto literature … Občina je bila uspešna tudi pri pridobivanju evropskega in državnega denarja za različne pomembne naložbe, ki jih tudi nizamo v nadaljevanju.
Pozitivne novice za Celje pa ne pomenijo, da negativnih stvari ni. Letos smo poročali o kar nekaj aktualnih zadevah v knežjem mestu in opozarjali na nekatere pomanjkljivosti, nekatere so bile po našem poročanju tudi odpravljene. To nas veseli, ker pomeni, da naš glas v mestu nekaj velja in da je slišan, saj smo vendarle glas ljudi. V tokratni številki objavljamo nekatere ključne povzetke člankov, ki smo jih pripravili med letom.
Spomladanska pogrebna saga
Spomladi smo poročali o menjavi koncesionarja, ki je v Celju skrbel za pogrebe. Veking je namreč že konec lanskega leta dal košarico celjski občini, zato je na hitro morala izbrati drugega.
Od spomladi za pogrebe v Celju tako skrbi podjetje Ropotar in za pokopališko dejavnost JP Zelenice. Veking prav tako še vedno opravlja pokopališko dejavnost, ne več pogrebne. Nekateri so po približno letu še vedno zmedeni, kam je treba oditi urejat pogrebe, zato pristojni ne glede na situacijo nekako sodelujejo, kar je dobro.
Spomnimo, da je Veking, ki je pogrebno dejavnost opravljal 33 let, že v letu 2024 občino opozarjal na nekatere stvari, ki bi jih bilo treba nujno urediti, cene storitev sicer ni spreminjal. A se z občino ni mogel dogovoriti in je odstopil od pogodbe.
Potem … dvig cen
V času »spora« med Vekingom in občino so celjski svetniki izglasovali podražitev storitev. Po dvigu cen smo ugotavljali zanimive razlike z cenami največjega slovenskega pokopališča v Ljubljani, na katerem so nekateri pogrebi celo cenejši kot v Celju. So pa v knežjem mestu cenejši pogrebi kot v Velenju, Laškem ali Šentjurju.
Nove cene pogrebov so v Celju začele veljati 1. 1. 2025. Najvišji dvig cen je bil pri storitvah pogrebnega moštva, odpiranju in zapiranju grobnic, storitvah odpiranja in zapiranja žarnega groba ter žarnega elementa v klasičnem grobu. To so v občini opravičevali s tem, da je bilo povišanje stroškov dela v obravnavanem obdobju višje, kot znaša inflacija.
O (ne)urejenih celjskih zakloniščih
V prvi polovici leta smo poročali o katastrofalnem stanju celjskih zaklonišč. Teh naj bi bilo v občini 96, devet od teh v lasti občine, druga so v upravljanju različnih ustanov in lastnikov stanovanj.
Občina je lani uredila dve, in sicer v Šaranovičevi ter Trubarjevi ulici, letos naj bi urejala zaklonišči v Vrunčevi in Kocenovi ulici, nato vsako nadaljnje leto še dve. Za ureditev drugih zaklonišč so zadolženi lastniki oziroma upravljavci. Če jih ne bodo uredili, bodo lahko kaznovani.
Dva mosta dobivata svojo podobo ...
Februarja sta celjska občina in Direkcija RS za vode podpisali pogodbe z izvajalci za izvedbo dela ključnih protipoplavnih ureditev v Celju. V prvem delu je šlo za vodno-gospodarske ureditve na vodotokih Ločnica v Zagradu, na potoku Dajnica in potoku Koprivnica s pritoki. V drugem delu je šlo za menjavo slabih mostov na območju Voglajne in Savinje.
Dela že izvajajo, vmes smo med letom poročali, da bi bilo dobro, če bi izvajalci še bolj poskrbeli za varnost peščev in vozil, ki vozijo mimo gradbišč, na kar jih je opozorila tudi občina. Celjani so bili nekoliko slabe volje, ker je direkcija predvsem z menjavo dveh mostov začela nekoliko kasneje, kot bi lahko, saj je občina za začetek del pravočasno in hitro poskrbela.
A zdaj je, kar je, direkcija mora dela končati do sredine prihodnjega leta, sicer se bo za evropski denar obrisala pod nosom in bo naložbo plačal proračun. Je pa treba vseeno priznati, da dosedanja opravljena dela predvsem na Polulah in pri nekdanjem Topru kažejo vedno lepšo podobo okolja.
Parkiranje rdeča nit leta 2025
Letos je eno glavnih tem v Celju predstavljalo parkiranje. Svetniki so izglasovali, da bo parkirišče Spodnji grad postalo modra cona, en del sicer priljubljenega parkirišča v tem delu Celja je zdaj zaseben in tudi konkurenčen občinskemu.
Medtem je bilo v prvi polovici leta na teh dveh parkiriščih možno ves dan parkirati za 2,50 evra, zdaj ena ura stane 1 evro. Občinsko parkirišče zdaj ne sameva, a ni tako polno čez dan, kot je bilo še pred šestimi meseci.
Medtem ko je sprememba cone in cene ujezila zaposlene v mestu, ki morajo zdaj parkirati drugje, so zadovoljni tisti, ki v mesto pridejo po opravkih in se ne svaljkajo več po parkiriščih, ki so bila ves čas polna. Koliko denarja je zaradi spremembe cone kapnilo v občinsko blagajno po dvigu cene za parkiranje, bomo preverili kmalu.
Sramotna beda pokopališča na Golovcu
Februarja smo se sprehodili po pokopališču na Golovcu in bili zgroženi nad njegovim stanjem. Zlomljeni in ponekod razmetani spomeniki, luknje v grobnicah, neprimerni napisi na spomenikih in zidovih so zadnja desetletja njegova klavrna podoba.
Omenjeno pokopališče, ki je razglašeno celo za spomenik lokalnega pomena, so vandali že v 90. letih in kasneje »zmasakrirali«. Podoba pokopališča, na katerem so pokopani vidnejši Slovenci, je za Celje prava sramota. V Mestni občini Celje so takrat dejali, da pripravljajo projekt celovite ureditve območja Golovca, ki bi ga prijavili na razpis mehanizma dogovor za razvoj regij.
Torej upanje za to, da bo pokopališče enkrat urejeno, obstaja. Leta 2027 naj bi dobil podobo spominskega parka. Do takrat, upajmo, da bo tja zašlo čim manj turistov …
Nove celjske soseske
Celjska občina je pred kratkim sprejela svoj prvi stanovanjski program do leta 2032, zato smo novembra preverili, kaj to pomeni za Celjane.
Če ponovimo: v prihodnjih letih naj bi program prinesel novo sosesko v Dečkovem naselju s 126 novimi javnimi najemnimi stanovanji, novo sosesko na Lavi z 80 stanovanji, novo sosesko na Dolgem polju s 60 stanovanji, 20 novih oskrbovanih stanovanj na Otoku in prenovo 16 stanovanj v starem mestnem jedru, in sicer v Cankarjevi ulici 4 in v Stanetovi ulici 19.
Telefon spominov in ograje za dvoživke
Sredi leta smo pregledali predloge, ki so bili in ki niso bili sprejeti v okviru prvega participativnega proračuna Mestne občine Celje. Naslednje leto bo morala občina predloge občanov tudi udejanjiti.
Za izvedbo vseh predlogov bo občina namenila 250 tisoč evrov, za posamezno območje to pomeni 30 tisočakov, za področje mladih 10 tisoč evrov. Med predlogi so tudi koši za pasje iztrebke v KS Aljažev hrib, zaščitna ograja za dvoživke na območju mestnih četrti Gaberje in Hudinja ter medgeneracijsko igrišče v Zagradu. Krajani si lahko obetajo tudi ureditev klančin na območju Plave lagune. Eden zanimivejših predlogov, ki ga bo občina izvedla, je telefon spominov v vetru, namenjen žalujočim.«
Kdaj bo sprejet najpomembnejši dokument?
Kar nekajkrat smo poročali o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Celje. Državni zbor RS je decembra 2024 sprejel novelo Zakona o urejanju prostora, s katero je podaljšan rok za sprejem občinskih prostorskih načrtov.
Rok je bil tako podaljšan do 30. oktobra 2026. Občina mora v vsem tem času predlog najpomembnejšega občinskega dokumenta uskladiti s 40 mnenjedajalci, ki odločajo o tem, kakšni posegi v prostor so možni in kakšni ne. Ko bodo vsa pozitivna mnenja na mizi, bo predlog OPN poslan v obravnavo in sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Celje. Kdaj bo to, še ni znano.
Eden največjih zborovskih spektaklov v Celju
V začetku aprila je bilo Celje prizorišče največjega slovenskega zborovskega spektakla. Zborovski Bum je namreč največje pevsko praznovanje v naši državi in srečanje osnovnošolskih mladinskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Lepo je bilo slišati, ko je v dvorani Zlatorog v en glas zapelo pet tisoč mladih.
Sonja: od starke do lepotice
Novembra so v Celju uradno odprli prenovljeno več kot sto let staro stavbo Vilo Sonjo. Zdaj je v njej Center za duševno zdravje odraslih ZD Celje. V novih prostorih je več psihiatričnih ambulant in drugih delovnih prostorov.
Stavba je bila zgrajena leta 1923 in je po obnovi dala prostor sočutju ljudem v duševni stiski. Skupna vrednost del je 1,66 milijona evrov, od tega je 59 odstotkov končnega zneska sofinanciralo zdravstveno ministrstvo, drugo celjski zdravstveni dom.
Nekateri še vedno nezadovoljni s člani komisij
Januarja smo poročali, da je celjska občina izbrala člane stalnih strokovnih komisij na področju kulture do leta 2028.
Razlog za izbor je bila zmeda z lanskima poletnima razpisoma, ki sta bila namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Med celjskimi kulturniki je takrat završalo zaradi članov komisij. Kulturniki namreč nad njimi niso bili navdušeni, saj so neuradno povedali, da so dvomili v njihovo objektivnost. To naj bi občina zdaj »popravila« s posebnim izborom članov stalnih strokovnih komisij, a še vedno je mogoče slišati, da vsi niso zadovoljni z vsemi …
Pasji park bo, a vseeno ne bo
Letos smo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj v Dečkovem naselju ne bo pasjega parka. Lani je namreč celjska občina lastnike psov v Celju razveselila z novico, da bo v Celju urejen prvi pasji park, in sicer v Dečkovem naselju. Toda parka ni. In ga na tej lokaciji tudi ne bo.
Za odločitev, da pasjega parka ne bo v Dečkovem naselju, ni krivo pomanjkanje denarja ali nenaden zasuk na občinski strani, ampak je občina upoštevala mnenje prebivalcev mestne četrti Dečkovo naselje, čeprav naj bi si ti najprej park želeli. Vsaj tako sledi iz lanskega sporočila občine. Iz zapisnika ene od sej predstavnikov omenjene mestne četrti, ki je bila lani po novici o načrtovani ureditvi pasjega parka, je razvidno, da se stanovalci z njegovo umestitvijo niso strinjali, čeprav vodstvo mestne četrti parku ni nasprotovalo.
Treba se bo več crkljati
Januarja je v Celju odjeknila simpatična prebivalstvena tekma Celja in Kranja. Takratni podatki so kazali, da je Celje po številu prebivalstva četrto največje naselje v Sloveniji.
Prehitel naj bi nas Kranj, ki je po številu prebivalstva »prilezel« na tretje mesto na račun 75 prebivalcev. Za toliko naj bi lani namreč Kranj imel več prebivalcev kot Celje. Kakšni so novi podatki in ali so bili morda Celjani v tem letu bolj dejavni na področju rodnosti, bomo preverili v eni prvih tiskanih izdaj prihodnje leto.
Avtobus, smeti in velikanski cvetlični lonci
Ena od ulic, ki je letos doživela spremembe, nad katerimi sicer niso navdušeni vsi, je Gosposka ulica. Med drugim je po njej začel voziti Celebus, manj je tudi parkirnih mest.
Jeseni smo poročali tudi o nemarnosti ljudi, ki so smeti odlagali kar na ulici, ker verjetno niso opazili, da imajo zabojniki luknje … Zanimivo je, da po našem poročanju takšnih odstopanj ni več. A so velikanski cvetlični lonci, ki privabljajo poglede nekaterih, že bili tarča vandalizma.
E-novice · Savinjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
