Šentjurski dom, ki prekipeva od osebne note
Obiskali smo dom v šentjurskih Lokarjah. Arhitektka Ana Gruden ga je opremila za lastnico in hči ter vanj vnesla zvrhano mero značaja.
Gotovo ste že slišali za navado, da naj bi nevesta na poročni dan nosila nekaj novega, nekaj starega, nekaj modrega in nekaj izposojenega.
Arhitektka Ana Gruden podobno vodilo uporablja pri opremljanju domov. Za to načelo se je odločila tudi pri projektu v Šentjurju, ko je bivališče uredila po meri naročnice in njene hčere ter vanj vnesla zvrhano mero značaja.
Živo rdeča »vintage« omarica v dnevni sobi, drzna poslikava vrat v kuhinji, umetelne zlate kljuke, ki so daleč od klasičnih ročajev, s pomočjo katerih ponavadi odpiramo vrata … Kamorkoli človek pogleda, ga videno preseneti.
Notranjost tega doma v šentjurskih Lokarjih je vsekakor precej drugačna kot podobe številnih novogradenj, ki so v zadnjem času precej izčiščene in podobne druga drugi. »Arhitekturo jemljem kot umetniški izraz. Stremim k temu, da je čim bolj osebna in prilagojena uporabniku ter njegovemu življenjskemu slogu. Zato vključujem čim več osebnih predmetov, ki so stanovalcu domači. Da prostor dojema kot svoj osebni prostor,« pravi arhitektka.
Ogledalo s posebnim namenom
Lastnica rada gosti družino in prijatelje, zato je kuhinjsko-jedilno-dnevni prostor, kjer se ljudje največ zadržujejo, povezan, odpira se tudi proti vrtu. Kuhinja je sodobna, del delovne površine je obrnjen proti steni.
Nad delovnim pultom je ogledalo. Lastnica se v njem ne vidi, lahko pa z njegovo pomočjo spremlja dogajanje za seboj. Za tiste, ki sedijo za mizo, tovrstno ogledalo ustvarja občutek nadaljevanja prostora in mu daje salonski pridih.
V ospredju je domačnost
Prav v dnevno-bivalnem prostoru je razvidno, kakšen čar lahko daje prostoru preplet starih, novih, podarjenih ali podedovanih kosov opreme.
Dnevno sobo na primer krasita zlata mizica in zlato ogledalo. Tudi spalnicam, kopalnicam in drugim prostorom ne manjka značaja.
»Bele in izčiščene linije, ki so pred leti zaznamovale opremo večine domov, so bile posledice minimalizma, ki je bil odgovor na postmodernizem. A težko je prezreti vse znanje o barvah, vzorcih, teksturah ter domove opremiti le z belimi škatlami in reči, da je to super,« razmišlja sogovornica. Po njenih besedah je minimalizem le ena od smernic. Kar človeku predstavlja domačnost, pa je zelo osebna stvar.
Odvisno od kupne moči
Grudnova je vrsto let živela v Berlinu. Kot pravi, so tamkajšnji prebivalci veliko bolj naklonjeni temu, da v domovih prevladuje njihov osebni izraz.
To je verjetno povezano tudi s kupno močjo, ugotavlja. »Slovenci si že težko sploh kupimo stanovanje, saj je cena kvadratnega metra nepremičnin precenjena glede na povprečno plačo državljanov. Oprema je nato še dodaten strošek, zato se ljudje pogosto odločijo za preverjene, standardne kose, zaradi česar so številni domovi pogosto podobno opremljeni. To je daleč od tega, čemur v arhitekturi rečemo osebni pečat ali dobro oblikovanje.«
Obdajmo se s srečo
Pojasnila je, da se v zadnjem času, kar zadeva oblikovanje prostora, v ospredje vračajo nekatere smernice iz 60. let. Spet so moderni pastelni barvni toni, tapete, mehke linije.
Za kakšen poseben kos pohištva ni treba nujno zaviti k oblikovalcu, ampak ga lahko poiščemo na boljšem sejmu, spletni tržnici. Novo življenje lahko vdahnemo tudi kosu, ki je na videz že odslužen.
»Pogosto potujem in opažam, da imajo prebivalci skandinavskih dežel zelo spoštljiv odnos do recikliranih predmetov. Tudi glede mode je tam enako število trgovin z oblačili iz druge roke kot trgovin z novimi oblačili. Pri nas še nismo na takšni ravni. Gre tudi za zavest ohranjanja kakovosti,« je omenila arhitektka.
Ker je življenje lahko presežek
In kakšen je njen nasvet, kako naj v svoj dom vnesemo osebne kose, da vendarle ne bo naenkrat vsega preveč? Ana Gruden svetuje, naj človek glede tega, kaj ga v lastnem domu osrečuje, prisluhne sebi.
»To je seveda odvisno od osveščenosti človeka, od njegovega načina življenja, od tega, kako dojema okolico. To je zelo individualno.«
In dodaja, da je škoda opremo izbirati le glede na njeno uporabnost, saj so predmeti lahko bolj pripovedni, galerijski … »To nas vsak dan spomni, da je življenje več kot le uporabnost, utilitarnost. Življenje je lahko presežek, je pa seveda odvisno od tega, kako živimo.«
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
