V znamenju zloščenih biserov in višjih položnic
Minulo leto, ko smo se spominjali 50 let od potresa, ki je močno spremenil Obsotelje in Kozjansko, je k sreči minilo brez hujših naravnih nesreč. Občinam so uspeli precejšnji preboji na področju naložb v turistično infrastrukturo – od odprtja najvišje stavbe v državi do prenovljenega dela gradu Podčetrtek. Z odprtjem kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur so bili narejeni pomembni koraki za trajnostno mobilnost. Leto 2024 si bomo zapomnili tudi po gorečih kresovih, nasprotovanju suhim zadrževalnikom, prometnih zastojih skozi mestna središča in višjih postavkah na položnicah za komunalne storitve.

Gradnjo kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur je spremljalo nekaj zapletov, saj so zaradi odpravljanja posledic poplav v Savinjski dolini dela napredovala nekoliko počasneje, kot je bilo najprej predvideno. Tu in tam so vlagatelji naleteli tudi na kakšen spor z zasebnimi lastniki. A vendarle je direkcija za infrastrukturo naložbo pripeljala do konca in je občane skupaj s sodelujočimi občinami in partnerji v začetku oktobra povabila na množično kolesarjenje po celotni trasi.
V Obsotelju in na Kozjanskem so pogosto goreli kresovi. Že v začetku leta 2024 so ob magistralkah opozarjali na nestrinjanje kmetov s kmetijsko politiko v Sloveniji. Marsikje so kmetje nasprotovali umeščanju suhih zadrževalnikov. Poudarili so, da ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a menijo, da bi jih lahko pristojni izvedli ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč.
Pestro je bilo tudi na zdravstvenem področju. Če je marsikoga razveselila namera Občine Šentjur in tamkajšnjega zdravstvenega doma o gradnji nadzidka za ambulante in spremljajoče prostore, je veliko slabe volje med ljudmi povzročila sprememba nočnega dežurstva. Občani Šentjurja in Dobja morajo namreč od 1. decembra 2024 po nujno pomoč v ZD Šmarje pri Jelšah ali Urgentni center Celje.
Da sobivanje industrije in občanov pogosto ni lahko, je dokazala burna razprava na eni od sej šentjurskega občinskega sveta. Predstavniki občine so svetnike obvestili, da je Cinkarna Celje sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omejitve deponiranja sadre na odlagališču Za travnikom. Cinkarna želi tam še naprej odlagati sadro, čeprav je pred leti s Krajevno skupnostjo Blagovna podpisala odlok, da bo tovrstno početje nadaljevala le do oktobra 2023. KS Blagovna, ki ima na tem območju edina prebivalce, vztraja, da ima poseben status v postopku urejanja prostora in da želi imeti pri vsem skupaj svojo besedo.
Danes bi potrebovali že avtocesto
Za nov veter v jadra gospodarstva so v Šentjurju sredi januarja namenu predali zadnji sklop komunalno urejene industrijske cone. Občina je v sklopu malo manj kot štirimilijonske naložbe poskrbela tudi za protipoplavne ukrepe ob Voglajni. Uporabniki so se razveselili tudi krožišča proti Novi vasi, Gorici pri Slivnici, Dobju, Planini pri Sevnici in drugim krajem.
En krak krožišča je zasnovan tako, da se bo lahko povezal na načrtovano šentjursko obvoznico, kar bi podjetjem omogočilo dobro povezavo z avtocesto. Obvoznico verjetno nestrpno pričakujejo številni Šentjurčani in prebivalci sosednjih občin, saj se skozi Šentjur vsak dan vije nepregledna gneča vozil. A prometne odrešitve verjetno še ne bo kmalu. Na odprtju zadnjega dela industrijske cone je šentjurski župan mag. Marko Diaci namreč dejal, da projektiranje obvoznice napreduje zelo počasi, čeprav je ideja o tej prometnici vzniknila že pred približno dvema desetletjema.
Pristojni nič kaj hitreje ne iščejo rešitev za posodobitev cest od Šentjurja do Dobovca. Ministrstvo RS za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta dvanajst let po javni razgrnitvi najustreznejše različice posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec vsem vpletenim občinam poslala svoja stališče do pripomb, ki jih je zainteresirana javnost podala leta 2012. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš je razočarano komentiral hitrost iskanja prometnih rešitev. Dejal je, da bi Obsotelje in Kozjansko danes potrebovala že avtocesto, medtem ko se država šele ukvarja s posodobitvijo glavne ceste.
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku