O rodoljubu, ki je v Šmarje naselil slovenski duh
Verjetno bi bilo Šmarje pri Jelšah danes bistveno drugačno, če ne bi v drugi polovici 19. stoletja svojo sled tam pustil Franc Skaza. Slednji je poleg premoženja po svojem očetu podedoval tudi slovensko narodno zavest in politične sposobnosti. Bil je vodilna moč med naprednimi Šmarčani, ki so skupaj kraj povzdignili v upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. Na vlogo tega pomembnega moža od maja 2024 opozarja razstava v obnovljenih prostorih Skazove hiše. Razstavo je pripravila Mateja Žagar, bibliotekarka in skrbnica domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Žagarjeva se je podpisala tudi pod knjigo o tem znamenitem rodoljubu, ki jo je pred dnevi izdala omenjena knjižnica.
Franc Skaza je bil zelo pomembna oseba v Šmarju pri Jelšah v drugi polovici 19. stoletja. Že njegov oče Franc Jakob Skaza, ki je bil prvi šmarski župan, je bil močno narodno zaveden in politično dejaven. »Verjetno je v tem narodnem duhu vzgajal tudi svoje otroke, predvsem svojega sina Franca Skazo,« je pojasnila avtorica knjige. Po njenih besedah je Franc Skaza nadaljeval delo svojega očeta. Leta 1869 je dal na svojem zemljišču zgraditi tako imenovano sodno palačo, kjer so svoje prostore dobili upravni krajevni uradi, in sicer okrajno sodišče, pošta, orožniška postaja in okrajni davčni urad. S tem dejanjem je želel v kraju zmanjšati vpliv ponemčenih malomeščanov. Vse od 60. let 19. stoletja so namreč v mestih in trgih pretežno živeli Nemci in nemško govoreči Slovenci.
Postavitev sodne palače je bila, kot je pojasnila Mateja Žagar, prvi korak, ki ga je Skaza naredil za napredek svojega kraja. Ta premožen veleposestnik je dal na svoje stroške kasneje zgraditi še šolo. Pomagal je pri ustanavljanju slovenskih društev v Šmarju pri Jelšah, pri ustanavljanju narodne čitalnice, pripomogel je k temu, da so v šmarski ljudski šoli začeli učiti v slovenskem jeziku. »Podobno kot v drugih krajih sta bili tudi v Šmarju v tistem obdobju dve strani – nemška in slovenska. Zgodovinar dr. Gregor Antoličič, ki je knjigo recenziral, sicer meni, da Šmarje ni bilo tako germanizirano kot morda katero drugo mesto v okolici. Razlog za to je že ta, da je bil prvi župan slovenski, na volitvah so namreč prevladali slovenski in ne nemški glasovi. A kljub temu je v kraju tedaj zaživel narodni duh.«
Foto: Žiga Lah Koštomaj
Preberite več v Novem tedniku
