Arhiv NTRC

Spomnimo, da je Ljudska iniciativa Velenje s protestoma januarja in v začetku februarja napolnila Titov trg s številnimi nezadovoljnimi občani, ki so jih šokirali stroški za ogrevanje. Višji so za 30 do 50 odstotkov. Zato ljudska iniciativa od Komunalnega podjetja Velenje zahteva preklic januarskih položnic ter ustavitev izdajanja novih položnic, dokler ne bo cena za polovico nižja.

Na obeh protestih ste se javno izpostavili. Kako se soočate s stresom?

Lagala bi, če bi rekla, da dogajanje ni stresno in da nisem utrujena. Zato si bom te dni vzela nekaj časa zase. Potrebujem mir in počitek. A ni hudega, po naravi sem bojevnica. (smeh) Sploh če vidim, da se ljudem dogaja krivica. Prepričana sem, da se v Ljudski iniciativi Velenje zavzemamo za pravo stvar. Ni preprosto, toda zdaj moramo vztrajati in delati premišljene korake. Velenjska lokalna oblast sledi predvsem interesom kapitala in je preveč odmaknjena od dejanskih potreb občanov. To želimo spremeniti. Ne bomo se zlomili pod težo lažnih informacij in osebnih diskreditacij. Ta pot ni le moja pot, ampak je pot množice ljudi! Zato moram biti na njej še toliko bolj pogumna.

Toda predstavniki občine vam očitajo, da pretiravate in se niste pripravljeni pogovarjati.

Oni so tisti, ki nam nočejo prisluhniti. Obravnavali so nas kot nepomembno peščico ljudi, ki pretirava. Potem so se na Titovem trgu, na katerem se nas je zbralo nekaj tisoč nezadovoljnih občanov, lahko videli, da ne gre za nekaj posameznikov. Končno so nam odprli vrata in se z nami začeli pogovarjati.

Ker domnevate, da gre za pranje javnega denarja, med drugim napovedujete pregon odgovornih po pravni poti. Za kakšne nepravilnosti naj bi šlo?

Domnevamo, da se leglo nepravilnosti skriva v navezi med Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), Komunalnim podjetjem Velenje in Občino Velenje. Vendar nimamo dostopa do ključnih podatkov. Upamo, da se nam bo s skupnimi pritiski do njih vendarle uspelo dokopati, saj jih skrivajo kot najbolj dragocen zaklad. Jezi nas, da skušajo krivdo za visoke položnice prevaliti na odjemalce oziroma občane. Očitajo nam, da ne znamo varčevati z energijo. Direktor komunalnega podjetja Gašper Škarja je v svojih izjavah večkrat poudaril, da je poraba toplotne energije v Velenju v povprečju skoraj dvakrat višja kot v drugih mestih. Meni, da bomo morali prilagoditi življenjske navade. A vendar imamo v Velenju po njegovih ocenah 30 odstotkov izgub toplotne energije v sistemu, ki ga plačujemo mi. Smo ljudje odgovorni za takšno stanje? Ali je vendarle odgovoren slab gospodar, ki kljub zadostnim sredstvom ne zmore ali ne želi odpraviti napak?

Navedbe direktorja komunalnega podjetja glede potratne porabe toplotne energije po vašem mnenju ne držijo. Kako to utemeljujete?

Pod drobnogled smo vzeli 26 različno velikih stanovanjskih stavb v Velenju, ki so vezane na daljinski sistem toplotnega ogrevanja. Preverili smo njihovo porabo toplotne energije v več ogrevalnih sezonah. Izračunali smo, da je povprečna poraba 6,87 Mwh, Po podatkih agencije za energijo ta vrednost bistveno ne odstopa od povprečen porabe (6.21 Mwh) v Sloveniji. Poudariti želim, da ta izračun sicer temelji na podatkih 26 stavb, saj več informacij skoraj ni mogoče pridobiti, ker so zaupne narave. Kljub temu lahko sklepamo, da poraba toplotne energije v Velenju ni bistveno višja od slovenskega povprečja. Zato nas zanima, zakaj direktor velenjske komunale pravi, da je poraba v naši občini skoraj dvakrat višja kot v drugih mestih. Kakšni so dejanski razlogi za to trditev? Iz letnega poročila komunalnega podjetja za leto 2022 je razvidno, da je pri dobaviteljih kupilo 319.176 MWh toplotne energije. Nabava toplotne in električne energije je v letu 2022 dosegla najnižje vrednosti v zgodovini delovanja sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo. Prodaja toplote je tisto leto znašala 222.949 MWh, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2021. To pomeni, da je količina nabavljene toplote večja za približno 43 odstotkov v primerjavi s prodano toploto.

Pristojne ustanove v državi ste pozvali, naj opravijo forenzično preiskavo poslovanja velenjskega komunalnega podjetja. Zakaj?

Ker želimo ugotoviti, kakšne so dejanska dobava, poraba in prodaja toplotne energije. Prav tako nas zanimajo poslovna razmerja med distributerjem in odjemalci. Zahtevamo preverjanje poslovanja Komunalnega podjetja Velenje in Mestne občine Velenje ter vseh njunih izvajalcev in podizvajalcev. Večja količina kupljene toplotne energije prinaša komunalnemu podjetju večje prihodke, saj vso prekomerno kupljeno toplotno energijo plačamo odjemalci skozi variabilni del cene ogrevanja. Ob tem naj poudarim, da prihodki komunalnega podjetja predstavljajo skoraj polovico proračuna Mestne občine Velenje. Morda se tudi v tem dejstvu skriva razlog za visoke položnice?

Župan in direktor komunalnega podjetja kot rešitev občanom predlagata znižanje priključne oziroma obračunske moči toplotne energije.

Ne vem, ali res namenoma zavajata občane. Zaradi znižanja priključne oziroma obračunske moči bi bilo komunalno podjetje primorano dvigniti fiksni del cene ogrevanja. Ob tem, da ima TEŠ nazivno toplotno moč 120 MW, komunalno podjetje pa uporabnikom obračunava obračunsko moč 204,7 MW, bi se ob trenutnem poslovanju in nakupu toplotne energije fiksni del cene toplotne energije dvignil za približno 100 odstotkov. Potem bi Velenjčani plačevali skoraj najdražjo toplotno energijo v Sloveniji.

V ljudski iniciativi zahtevate tudi prepolovitev stroškov ogrevanja. Kaj boste storili, če vaši zahtevi ne bodo ugodili?

Pritisk bomo stopnjevali. Veste, izrazito povišanje cen ogrevanja ni edini problem v Velenju. Že 25 let lokalna politika deluje po principu izključevanja. Če ji ne prikimavaš, te dojema kot nasprotnika. Gre za pomanjkanje pogovarjanja in dogovarjanja pri iskanju optimalnih razvojnih rešitev za Velenje in celotno Šaleško dolino. Menimo, da občina preveč denarja vlaga v beton, na vsakih nekaj 100 metrov imamo prireditveno oziroma koncertno prizorišče, s tovrstnimi naložbami se nekateri finančno okoriščajo. Menim, da bi tudi mestni svetniki morali delati za ljudi. Očitno so nekateri pozabili, kaj je njihovo poslanstvo. In zaskrbljujoče je, da so občani prestrašeni. Čeprav jih marsikaj moti, se ne želijo izpostavljati, ker imajo v tem okolju službo in se bojijo, da bi jo izgubili ali da bi imeli njihovi otroci težave pri zaposlovanju v lokalnem prostoru.

Vi ste niste prvič izpostavili. Kam pravzaprav segajo začetki Ljudske iniciative Velenje?

Odločno smo se odzvali tudi lani spomladi, ko je med potjo v velenjski zdravstveni dom umrl 74-letni občan. Tja se je bil prisiljen peljati sam, ker zdravstveni dom naj ne bi imel na voljo reševalnega vozila. Ravno danes sem srečala v mestu sina pokojnega gospoda in sva izmenjala nekaj besed. Razjezil nas je nečloveški odziv takratnega direktorja zdravstvenega dom Janka Šteharnika, ki ni pokazal niti trohice sočutja. Njegove izjave so bile povsem neprimerne. Zato smo začeli zbirati podpise za zamenjavo direktorja in vseh članov sveta zavoda Zdravstvenega doma Velenje. Zahtevali smo tudi prekinitev pogodbe med zdravstvenim domom in podjetjem za nujne reševalne prevoze, na osnovi katerih naj bi se nujni medicinski prevozi privatizirali. Pogodbo so na našo zahtevo razveljavili, zamenjali so člane v svetu zavoda, prav tako smo dosegli zamenjavo direktorja.

Študirali ste antropologijo. Opravljali ste več priložnostnih del, tudi v tujini. Redne službe nimate. Ste torej brez prihodkov?

Da, trenutno sem brez prihodkov. Dve leti sem bila v zaposlena v lokalnem društvu, v katerem smo izvajali delavnice za otroke in izobraževanja za odrasle. V tem delu sem uživala, saj sem imela proste roke pri izražanju svoje ustvarjalnosti v dobrobit ljudi. Ko se mi je dveletna pogodba iztekla, mi je niso podaljšali. Delo sem iskala tudi v centru ponovne uporabe, a pravijo, da sem za delo pri njih preveč izobražena oziroma usposobljena. Govorim namreč šest tujih jezikov. (smeh) Mislim, da bi ravno na takšnem mestu potrebovali zelo sposobne ljudi, ki bi s srcem in z dušo delali na področju trajnostnega razvoja. Rada bi našla zaposlitev, v kateri bi lahko izživela svojo ustvarjalnost skozi noto filantropije. Do takrat bom iskala sezonska dela in si tako služila denar, v domačem okolju pa prostovoljno pomagala pri različnih projektih. V preteklosti sem poprijela za marsikatero delo. V sosednji Avstriji sem s 120 moškimi montirala pohištvo po študentski domovih. Zaradi težav s hrbtenico sem morala to delo prekiniti. V Avstriji sem pomagala tudi pri inventurah v trgovinah. V študentskih letih sem učila smučanje v Švici, kjer sem kasneje šest let živela. Pomagala sem voditi hotel v St. Moritzu. Bila sem tudi asistentka starejši gospe, ki jo je doletela možganska kap. Skratka, ne bojim se dela in se mu ne odrekam. Ravno nasprotno!

Vas mika županovanje? Ste razmišljali o kandidaturi?

Na to vprašanje trenutno ne morem odgovoriti. Vem pa, da aktualna lokalna politična oblast potrebuje močno alternativo. Prevetriti je treba trenutne politične strukture, saj je več kot očitno, da se je politika obrnila od ljudi in ni več v njihovi službi. A bi morala biti.

Zdi se, da smo bolna družba, polna sporov, pohlepa, krivic in nasilja. Zakaj ne znamo spoštljivo in solidarno sobivati?

Menim, da znamo bivati spoštljivo in solidarno, a nas vedno znova prepričujejo, da ni tako. Je pa res, da smo na vsakem koraku deležni informacij o sporih, nasilju in pohlepu. Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri! Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tekmovalnost in boj za prva mesta. Brez milosti. Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno.  (Foto: Andraž Purg)

Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 15. februar 2024.