Nekoč za plemiče, danes za zahtevnejše goste
Hotel Evropa v Celju praznuje 150 let. Tudi Rimske Toplice, Dobrna, Laško in Rogaška Slatina so kraji, znani po dolgoletni hotelirski tradiciji. Nekoč so tam bivali plemiči in dostojanstveniki, današnji lastniki ciljajo na zahtevnejše goste. Kot pravijo, obnova zgodovinskih zidov še zdaleč ni preprosta. Terja namreč spoštovanje kulturnovarstvenih pogojev in ogromne denarne vložke. »Čeprav za obnovo na leto namenimo več kot milijon evrov, se včasih opravljenega dela na prvi pogled sploh ne opazi,« je omenil eden od sogovornikov v tokratni temi. Ob tem je treba iti v korak s časom tudi s ponudbo in storitvami.
Terme Dobrna niso le najstarejše zdravilišče v Sloveniji. Posebne so tudi zato, ker lastnik, celjski odvetnik Dušan Korošec, z vodstvom družbe zadnja leta prenavlja stare stavbe in jim vrača nekdanji sijaj, pri čemer bivanje in ponudbo v njih prilagaja pričakovanjem zahtevnejših gostov. Ravno te dni novo podobo in nove vsebine dobiva hotel Park, nekdanji Švicarski dvor, ki je bil zgrajen leta 1872.
Na Dobrni bodo sčasoma svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter zgornji del, kjer bodo razvijali butično turistično ponudbo. Načrte že uresničujejo, saj so že prenovili prvi dve spomeniško zaščiteni stavbi, ki sta zdaj namenjeni bolj zahtevnim gostom. Leta 2020 so popolnoma prenovili Vilo Higiea, zgrajeno leta 1855, ter odprli nov Boutique hotel Dobrna, ki je v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v novem hotelu pridobili trinajst nadstandardnih sob in restavracijo. Svojo novo butično turistično ponudbo so leto kasneje obogatili še s šestimi nadstandardnimi apartmaji, ki so jih poimenovali Spa Suite Dobrna. Uredili so jih v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile in še prej za kočije.
Prenova Švicarskega dvora, današnjega hotela Park, naj bi bila končana zelo kmalu. Direktor term Leon Tomašić napoveduje, da bo javnost prvo vzorčno sobo lahko videla že prihodnji mesec. Sicer bodo v hotelu temeljito prenovili 44 sob, posodobili restavracijo in uredili nov velnes, izvedli bodo tudi energetsko prenovo. Po končanih delih bo standard bivanja v hotelu na ravni petih zvezdic, a bo kljub temu obdržal štiri zvezdice. Takoj po prenovi hotela Park bodo v Termah Dobrna nekdanjo letno kavarno, nekoč znano kot Mlečna Marjanca, začeli preurejati v pet nadstandardnih apartmajev, ki bodo merili od 80 do 100 kvadratnih metrov. Tomašić pričakuje, da bodo dela končana v nekaj mesecih in da bodo apartmaji, za katere pravi, da bodo zelo razkošni in posebni, prve goste sprejeli že letos.
Razcvet z armenskim lastnikom
»To, da termalna voda v Rimskih termah že več kot dva tisoč let zdravi ljudi, je težko spregledati. O resničnosti tega lahko lažeš dve leti, morda deset, dva tisoč let pa težje,« je v intervjuju za Novi tednik leta 2018 dejal armenski poslovnež Valery Arakelov. Njegovo podjetje Terme resort Rimske terme upravlja zadnje desetletje. Da sta več kot dvatisočletna zgodovina term in vpliv tamkajšnje zdravilne termalne vode bistvena razloga za prihod gostov iz vsega sveta, se strinja vodja trženja in turizma Evelin Krajnc. Dodaja, da večino gostov privabi edinstven bazen s termalno vodo, ki je zgrajen po vzoru starorimskega kopališča.
Pod okriljem omenjenih term so trije hoteli in Vila Sisi.Hotel Zdraviliški dvor in Hotel Sofijin dvor sta spomeniško zaščitena. To pomeni, da je bilo treba pri obnovi upoštevati pogoje za varovanje kulturne dediščine. V skladu z njimi je bil obnovljen tudi prostor, namenjen termalnim kopelim. Vzdrževanje tovrstnih zgodovinskih stavb je po besedah Krajnčeve vsekakor zahtevno. A po njenih beseda hlastniku Rimskih term zgodovina ogromno pomeni, zato jo dojema kot dodano vrednost. Zemljišče, kjer se razprostirajo Rimske terme, obsega 24 hektarjev. Njihov lastnik med drugim razmišlja o obnovi spomeniško zaščitenega zgodovinskega parka. V neposredni bližini term, in sicer na delu posestva, kjer je stala Vila Mayrhofer, želi zgraditi večnamensko dvorano, primerno za poroke in kongresno dejavnost.
Stari zidovi, sodoben pristop
Ljudje iz vse Evrope so na zdravljenje v Rogaško Slatino prihajali že približno leta 1800. Naslednik zdraviliškega doma, kjer so se med drugim zadrževali avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef, skladatelj in pianist Franz Liszt ter nadvojvoda Franc Ferdinand, je Grand hotel Rogaška. Željam današnjih gostov sledi s sodobnimi storitvami.
Da je arhitekturna podoba Grand hotela Rogaška ter hotelov Styria in Strossmayer zaščitni znak središča Rogaške Slatine in tamkajšnje destinacije nasploh, poudarja Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki je v ruski lasti in upravlja vse naštete hotele. »Kjerkoli je predstavljena Rogaška Slatina, so na fotografijah in posnetkih izpostavljene prav omenjene stavbe, ob njih tudi Zdraviliški park.« Zgodovinska patina s sabo ne prinaša le čara, ampak pomeni tudi zahtevno vzdrževanje in velika vlaganja. Šipec je dejal, da bi bilo včasih lažje zgraditi nove sobe po meri današnjega človeka kot se prilagajati obstoječim gabaritom. »Za naše stavbe so značilni izjemno široki zidovi. Soočamo se z nekaterimi omejitvami, prostor za dvigala ali za sobe je na primer omejen in ga ne moremo širiti po mili volji. Če bi želeli drastične posege, bi morali podreti skoraj pol hotela, s čimer bi nastali ogromni stroški.«
Družba SLKI je v zadnjih treh letih obnovila dve tretjini sob v svojih slatinskih hotelih ter precejšen del fasad, obnove dela fasade se bo lotila še ta mesec. Za posodobitve, nad katerimi bdi zavod za varstvo kulturne dediščine, letno nameni do milijona evrov in pol.
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
