· Kultura

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

· Kultura

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

· Kultura

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

· Kultura

Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.

· Kultura

V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.

· Kultura

Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa naše kulturne dediščine in tudi širšega področja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unikatne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam.

· Kultura

Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem občinskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi ljubiteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Predvsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. V oči pa bode dejstvo, da občina poudarja, da naj bi bilo v zadnjih 20 letih na področju sestave komisij in deljenja denarja kar nekaj domnevnih neskladij z zakonodajo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

· Kultura

Franca Uratnika sva s fotografom obiskala dan po tem, ko je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Polzela prejel naziv častnega občana. Med snemanjem pogovora mu je telefon zazvonil več kot desetkrat. Klicali so ga stari znanci in prijatelji, ravnateljice osnovnih šol in vrtcev, številni kulturniki, nekdanji sodelavci in člani društev, v katera je vključen. Vsi zapovrstjo so vedno nasmejanemu 80-letnemu gledališčniku, gobarju, organizatorju številnih dogodkov in mehaniku izrazili globoko spoštovanje ob prejemu tega častitljivega naziva. Franc Uratnik namreč kljub svojim letom še vedno neomajno predano sodeluje na več področjih. Ob njegovi rami je vedno žena Marta, ki je tudi tokrat s solzami v očeh poslušala pomenljive besede, ki so mu jih ob čestitkah namenili krajani iz Savinjske doline.

· Kultura

  Arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich je prejemnik Aškerčevega priznanja, ene od osrednjih stanovskih nagrad, ki jo Arhivsko društvo Slovenije podeljuje za arhivsko dejavnost v državi.  

· Kultura

Pretekla sobota je minila v znamenju umetnosti tistih, ki gledajo skozi drugačne oči. Izvedli so namreč že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov, in 20. obletnico Združenja prijateljev slepih Slovenije. Ob tej priložnosti je svojo novo pesniško zbirko Skale na vlado predstavil Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbenik in glasbeni pedagog, ki se je v delu poigral z desetimi preludiji, ki so poleg pesniške zbirke izšli tudi na zgoščenki. Delo je izšlo s pomočjo Združenja prijateljev slepih Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dogajanje so med drugim posvetili tudi mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra.

· Kultura

Kajuhov dom se po mesecih začasne rabe za nekaj časa poslavlja. V njem bo namreč prihodnje leto začel nastajati Dom - sodoben in urejen center ustvarjalnih skupnosti, kjer se srečujejo lokalna skupnost, kultura in sodobne ustvarjalne prakse. (SŠol, foto: Peter Ocvirk)

· Kultura

V času hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije sploh še znamo pisati z roko? Da bi negovali tradicijo ročnega pisanja, se je v Slovenskih Konjicah pred dvema desetletjema porodila zamisel o Festivalu lepopisja, na katerem osnovnošolce spodbujajo k izdelavi lepopisnih izdelkov z globljo sporočilno vrednostjo, napisanih z roko. Odziv mladih se iz leta v leto povečuje.

· Kultura

Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obiskovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. 

· Kultura

Žalec bo danes utripal v ritmu 8. Savinjskega oktoberfesta in hmeljarskega likofa ter potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije.

· Kultura

V Žički kartuziji bodo nocoj odprli razstavo umetniških del udeležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetniki, Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer, so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro.

· Kultura

Pesnik in pisatelj Marjan Kukovec, ki je vrsto let živel v Preboldu, zdaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom. Gre za domišljijsko zgodbo, hribovsko pesnitev Hom, ki govori o istoimenskem savinjskem očaku. Knjiga je bila doslej predstavljena pred planinsko kočo na Homu, na prireditvi pod šotorom v okviru Šempaufesta v Latkovi vasi pri Preboldu in v Občinski knjižnici Prebold, kjer je avtor prebral tudi nekaj odlomkov iz nje.

· Kultura

»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)  

· Kultura

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so se pretekli teden na spominski slovesnosti poklonili pokojnemu igralcu in nekdanjemu upravniku celjskega gledališča Borutu Alujeviču – Luju. Umrl je junija letos v 83. letu. V svoji karieri je odigral več kot 80 vlog, pripomogel je tudi k nastanku festivala Dnevi komedije, ki je izjemno pomemben gledališki dogodek za knežje mesto in celotno Slovenijo.