Kako so se v Laškem poklonili kulturi in njenim ustvarjalcem
Na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili Aškerčeva priznanja in zlata možnarja.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V Laškem je bila osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v prvi vrsti posvečena posameznikom, ki kulturo, kot eno temeljnih vrednot skupnosti, s svojim delom, z ustvarjalnostjo in vztrajnostjo zvesto ohranjajo, širijo in razvijajo. Kot je bilo med drugim poudarjeno na slovesnosti, kulturni praznik ni namenjen le čaščenju velikih ustvarjalcev iz preteklosti, temveč je prav, da se ozremo tudi v sedanjost, k ljudem, ki kulturo ustvarjajo in živijo zdaj. Da ima v občini Laško kultura poseben prostor, saj ne živi le na odru ali v knjigah, temveč tudi v društvih, pesmi, običajih, posameznikih in v skupnem delu generacij, dokazujejo tudi letošnji prejemniki Aškerčevih priznanj in zlatega možnarja.
Slovenci smo edinstveni
Ni naključje, da je bil slavnostni govornik na prireditvi Avgust Aškerc, pranečak pesnika Antona Aškerca, saj je Občina Laško letošnje leto razglasila za Aškerčevo leto. Pesnikovo ime in njegova zapuščina sta namreč globoko vtkana v kulturno identiteto Laškega.
Kot je uvodoma spomnil Avgust Aškerc, smo Slovenci eden redkih narodov, ki imamo praznik posvečen kulturi in umetnikom in na to smo lahko ponosni. Prešernov dan, 8. februar, kot kulturni praznik praznujemo že od leta 1945, dela prost dan je postal leta 1991. »Praznik kulture naj bi bil spomin na vse, ki so kakor koli zaznamovali zgodovino naše slovenske samobitnosti v prostoru med Jadranom, Alpami in panonskimi ravnicami,»Vladajoči bodo morali spoznati, da narodi niso na svetu zaradi držav in njihovih vlad. Temveč, da narodi tvorijo državo in da so vlade postavljene samo zato, da pospešijo razvoj posameznih narodov. Napreduje samo tisti narod, ki pusti svojim posameznikom dovolj vsestranske svobode. /.../ Mislim, da bomo morali še veliko narediti, da bomo povečali delovanje naše kulture, da se bomo zavedali svoje biti in da nas ne bo sram, da smo Slovenci. /.../ Naj nas Aškerčeva neustrašnost in Prešernova globina navdihujeta, da bomo ponosni na svojo dediščino.«
Aškerc med Prešernom in sodobnostjo
Tako kot France Prešeren je k razvoju slovenske narodne zavesti s svojo ustvarjalnostjo in z družbeno zavzetostjo pomembno prispeval tudi Anton Aškerc, saj ni bil le pesnik, temveč mislec, opazovalec družbe in človek, ki je s svojo besedo znal nagovoriti ljudi jasno, pogumno in iskreno. Njegova poezija še danes odpira vprašanja o svobodi, skupnosti in odgovornosti posameznika, zato ostaja živa tudi v sodobnem času.
Da je Aškerc v Prešernu videl preroka in velikega človeka, je dejal Avgust Aškerc in spomnil, da je ravno Anton Aškerc že leta 1901 dal pobudo za uglasbitev Prešernove Zdravljice, saj je menil, da je njen narodnopolitični program primeren za himno in da bi bila Zdravljica mnogo lepša kot Jenkov napev Naprej zastava slave. Aškerčeva pobuda je obrodila sad. Zdravljico je leta 1904 uglasbil tedaj 24-letni študent na Dunaju Stanko Premrl.
Nastavljajo nam ogledalo
Aškerc je človek dejanj, ki nam s svojim bojem za kulturo in za slovenstvo nastavlja ogledalo. Njegove pesmi nas še danes nagovarjajo in spodbujajo k razmisleku o družbeni pravičnosti, narodni identiteti in človekovem dostojanstvu, je bilo med drugim poudarjeno na prireditvi. Ogledalo nam s svojimi dejanji, prizadevnostjo, z ustvarjalnostjo, ohranjenjem ljudske kulture nastavljajo tudi prejemniki Aškerčevih priznanj in zlatega možnarja.
Z najvišjim priznanjem na področju kulture v občini Laško, Aškerčevim priznanjem, so bili nagrajeni dolgoletna članica in vodja folklornih skupin pri Kulturnem društvu Antona Tanca Marija Gradec Brigita Kovač, vsestranski glasbeni ustvarjalec, raziskovalec zvoka in avtor, ki s svojim delom presega žanrske in umetniške meje Primož Oberžan ter vrhunski glasbenik, dirigent in umetniški vodja Laške pihalne godbe Gašper Salobir.
Prejemnika zlatega možnarja, priznanja, ki ga za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini podeljuje zveza Možnar, sta Magdalena Stopinšek, ki že več kot dve desetletji z izjemno predanostjo vodi Kulturno društvo Prežihovega Voranca Jurklošter, in Stanko Hrastnik, ustanovni član in dolgoletni »steber« Konjerejskega društva Vrh nad Laškim.
Kulturni program so obogatili mladi ustvarjalci iz Glasbene šole Laško – Radeče z vokalistko Saro Lešnik in s pianistko Nino Mole.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
