Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 3 min.

Šansonet: Dijaška zgodba, ki traja že deset let


novi-tednik
Maja Furman
9. 10. 2026, 05.15
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Vid Palčnik, Nace Pogačar in Jure Jordan Kozjak so v soboto v Žalcu praznovali deset let skupne glasbene poti, ki so jo posvetili šansonu. Predvsem slovenskemu. Kakšno pot je doslej prehodila ta savinjsko-kozjanska glasbena zasedba?

ŠANSONET 2.jpg
Matic Javornik in osebni arhiv
Poslušalci imajo radi preproste zgodbe slehernika s primesmi humorja, satire, ironije, kritike, pripovedovane s pomočjo glasbe. In tak je šanson. Ni vedno lahkoten, saj včasih lahko odpira boleče rane posameznika ali družbe.

»Kdaj, za vraga, je minilo toliko časa?« se začudi Vid Palčnik, ko omenim desetletnico ustvarjanja glasbenega sestava. Ob tem se spomni, kako jih je v zasedbo v Šolskem centru Celje povezala profesorica Metka Jagodič Pogačar. In tako je nastal Šansonet, savinjsko-kozjanska glasbena zasedba.

Kako to, da so se dijaki navdušili nad to posebno glasbeno zvrstjo?

Zakaj bodo dobili »župnijsko kroniko« zasedbe?

Kakšen program imajo in čemu najraje prisluhnejo poslušalci?

Kdaj bodo predstavili nove glasbene stvaritve?

Z glasbo, besedo in mimiko

Vid Palčnik, Nace Pogačar in Jure Jordan Kozjak na svoj program najraje uvrščajo Iztoka Mlakarja, Svetlano Makarovič in Frana Milčinskega Ježka.

Preberite še

Ob Vidu, ki je interpret, sta v zasedbi še kitarist in vokalist Nace Pogačar ter harmonikar in pianist Jure Jordan Kozjak. Šanson so izbrali zaradi drugačnosti. »Ker smo bili v mladih letih dovzetni za gibkost besed, pripovedovanje in dramaturgijo glasbe, nas je šanson zagrabil kar hitro,« pravi Vid.

Dodaja, da jih od nekdaj privlači predvsem prostor interpretacije, ki ga odpira šanson. Njegov čar je v pripovedovanju z besedo, glasbo in mimiko. »Obenem mora biti tudi glasba takšna, da jo lahko prilagodimo za našo zasedbo,« pravi. Nace in Jure tu opravita veliko delo. »Šanson od njiju kot glasbenikov zahteva zelo veliko pozornosti,« še pove Vid o tem, kako oblikujejo svoj program.

Navdušili že s prvim nastopom

Ko so ustanovili Šansonet, je bil Vid novopečen dijak, Nace in Jure sta bila v tretjem letniku. »Nacetova mati Metka Jagodič Pogačar je profesorica in je s precej proaktivnimi taktikami iskala nove ›žrtve‹ za glasbene sestave. Sam sem takrat zinil, da igram klavir. Ne vem, zakaj, ker nisem imel ›bogvekaj‹ za pokazat,« se smeje Vid.

ŠANSONET 3.jpg
Matic Javornik in osebni arhiv
Šansonet sestavljajo (od leve): Jure Jordan Kozjak, Vid Palčnik in Nace Pogačar.

Na koncu je profesorico prepričal s svojo interpretacijo skladbe Čikorija in kafe Iztoka Mlakarja. »Preudarno je presodila, da klavirja v zasedbi ne bom igral, za kar sem ji še danes hvaležen,« hudomušno doda. A je v zasedbi postal interpret. Pove, da so imeli prvi nastop, s katerim so navdušili dijake, že v drugem tednu šole. Razlog za uspeh pripisuje temu, da šanson v dijaških zasedbah ni pogost.

Zahteva čuječnega poslušalca

Šansonet s svojimi nastopi navdušuje domače občinstvo, a osvaja tudi tuje odre. Nastopil je na Hrvaškem, Švedskem in v Grčiji.

Poslušalci imajo radi preproste zgodbe slehernika s primesmi humorja, satire, ironije, kritike, pripovedovane s pomočjo glasbe. »Ne bom rekel, da je to vedno sproščujoče, saj šanson odpira tudi precej boleče rane posameznika ali družbe, a naš cilj je izpolnjen, če poslušalca privabimo k dejavnemu spremljanju vsebine in morda tudi osebnemu premisleku o njej,« pove Vid. Prepričan je, da šanson zahteva čuječnega poslušalca. Na njihove koncerte se vračajo posamezniki in skupinice, kar si mladi glasbeniki štejejo v čast.

ŠANSONET 1.jpg
Matic Javornik in osebni arhiv
Deset let delovanja je Šansonet praznoval z razprodanim koncertom v Žalcu. Gostja večera je bila igralka in šansonjerka Lara Jankovič. Obiskovalci so umetnike nagradili celo s stoječimi ovacijami.

»Župnijska kronika« Šansoneta

Na svojih nastopih so doživeli veliko prigod. Nastaja celo »župnijska kronika« Šansoneta.

»Nekoč nas je na Primorskem poslušal starejši gospod, čez glavo je imel poveznjeno kapo, zato ga na prvi pogled nismo prepoznali. Med nastopom je kazal malce nejevoljen izraz ter celo v zrak držal telefon.

Malce čudno dejanje je po koncertu razblinil s presenetljivo izjavo: »A veste, da vas je s pomočjo telefona poslušal Iztok Mlakar?« Takrat so se nam kar malo zašibila kolena. Ta gospod s kapo je bil legendarni Celjan Ivo Umek, človek, ki je pred približno štiridesetimi leti odkril Mlakarja,« pove eno od prigod. Pohvala Iva Umeka jim veliko pomeni, prav tako to, da je od takrat reden obiskovalec njihovih nastopov.

Glasbeniki že ustvarjajo nove glasbene stvaritve. »Glede na čas, v katerem smo, bi rekel, da ta mošt še dozoreva. A se mu nikamor ne mudi,« hudomušno pripomni Vid, ki v zasedbi skrbi tudi za odnose z javnostmi in grafično podobo. Jure skrbi za finance, Nace za odrske, tehnične in glasbene zadeve.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.