Za park kozolcev pridobili več kot 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev
Poročali smo, da namerava občina Šentrupert v prihodnjih treh letih postaviti t.i. park kozolcev kot edinstveni muzej tovrstne stavbne dediščine na svetu, ki naj bi v Mirnsko dolino pripeljal tudi tiste goste, ki sicer teh krajev ne bi nikoli obiskali. S parkom najbolj avtohtonih objektov ljudskega stavbarstva bo novo podobo dobila južna "fasada" Šentruperta, sporočajo z občine, njihova ambiciozna želja pa je tudi vpis v Unescovo stavbno dediščino.
"Vse skupaj se je začelo, ko smo reševali in rešili Simončičev toplar, saj smo ga želeli preseliti na lokacijo, kjer bi ga lahko obiskovalci opazovali v miru," pravi župan Rupert Gole. Občina je od Turističnega društva Šentrupert odkupila Simončičev toplar na Bistrici, ki je edini spomenik državnega pomena med kozolci, in bo kot prvi prestavljen v novi park, kjer mu bodo namenili posebno pozornost. Toplar je naredil Janko Gregorčič oziroma Miklavžinov Janko, kakor so mu rekli po domače.
Iskali bodo tudi "botre"
V prvi fazi naj bi v park vključili od 10 do 15 kozolcev, ki bi nudili nekaj tisoč kvadratnih metrov strehe nad glavo obiskovalcem različnih prireditev s pridihom etnologije v tem atraktivnem okolju. "V prihodnosti pa bi se park lahko širil," je prepričan župan, ki je zadovoljen z odzivom javnosti in medijev na predstavljeni projekt. Ob tem dodaja, da je "park kozolcev nujen, saj ta svetovna posebnost v arhitekturi v Sloveniji pospešeno propada, zato je park priložnost, da jih nekaj rešimo. V Mirnski dolini so sicer najlepši in najbogatejši toplarji."
Glavnina del v parku naj bi potekala prihodnje leto, letos pa naj bi pripravili vse potrebno za uresničitev te 612.000 evrov vredne naložbe, za katero ima občina že zagotovljeno polovico sredstev, in sicer gre za nepovratna sredstva Evropske unije. Preostanek naj bi zagotovila občina, a župan pojasnjuje, da razmišljajo o vzpostavitvi botrstva za vsak kozolec – boter bi prispeval vsaj del sredstev za rešitev objekta. Dodatna finančna sredstva želijo pridobiti še na drugih razpisih, tako državnih kot evropskih.
Ustanavljajo strokovni svet
Namen Parka kozolcev je sicer trojni: zavarovati in dolgoročno ohraniti propadajočo etnološko dediščino kozolcev; skozi Park kozolcev vzpostaviti mednarodni turistični produkt, ki bo v Mirnsko dolino pripeljal nove goste in vzpostaviti različne izobraževalne programe na temo priprave in obdelave, tako bi nastal obrtniški center znanj in obdelave lesa.
Da bi nastajajočemu Parku kozolcev dodala potrebno strokovno podporo, je občina predlagala ustanovitev strokovnega sveta, ki naj bi imel svoj ustanovni sestanek v kratkem. Vanj so povabili ugledna slovenska imena s področja etnologije, arhitekture in lesarstva, med drugim prof. dr. Vita Hazlerja, Dušana Štepca in doc. dr. Ljuba Laha s fakultete za arhitekturo, ki je doktoriral iz muzejev na prostem. Član sveta bo še domači župan Rupert Gole, sicer tudi arhitekt. Strokovni svet bo določil smernico razvoja parka: ali predstavitev razvoja slovenskega kozolca od najbolj zgodnje faze do danes ali predstavitev najlepših dolenjskih toplarjev.
Dušan Štepec z novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine ob tem pravi: "V zadnjih petnajstih letih smo priče vse večjemu propadanju, izginjanju kozolca, saj ga sodobni evropsko usmerjeni kmetje praktično ne potrebujejo več, njegovo ohranjanje in vzdrževanje brez funkcije pa je predrago." Štepec je zato prepričan, da je treba projekt muzeja na prostem, ki se ga loteva občina Šentrupert, gledati v širšem projektu varstva in ohranjanja kulturne dediščine.
