Alenka Lamovšek

Alenka Lamovšek

Podjetje Energetika Šentrupert, ki so ga v občini Šentrupert ustanovili v okviru projekta lokalne samooskrbe z energijo, je odprlo obrat kogeneracije s soproizvodnjo toplotne in električne energije iz lesnega plina. Naložba je stala približno 1,4 milijona evrov, zanjo pa so dobili nekaj več kot 640.000 evrov nepovratnega denarja.

Direktor Energetike Šentrupert Uroš Pikl je ob odprtju obrata povedal, da so s projektom kogeneracije dopolnili delovanje kotlovnice na lesno biomaso, s katero od februarja letos ogrevajo celoten kompleks zaporov na Dobu. Vso proizvedeno električno energijo bodo posredovali v omrežje, s toplotno energijo pa bodo v primeru potrebe dopolnjevali ogrevanje navedenih zaporov, je dodal.

Po Piklovih besedah gre za prvi primer kogeneracije na osnovi lesnega plina v slovenskem javnem sektorju. Z lesno biomaso se oskrbujejo pri lokalnih oskrbovalcih, v šentrupertski Energetiki pa predvidevajo, da se bodo stroški naložbe kogeneracije v desetih letih finančno povrnili.

Zmogljivost elektrarne, ki deluje na območju pol odprtega oddelka zaporov na Dobu, je 250 kilovatov električne in 600 kilovatov toplotne energije, žene pa jo pet kogeneracijskih naprav. Projekt lokalne energetske samooskrbe bodo nadaljevali s projektom daljinskega ogrevanja središča občine, občina pa naj bi zadani cilj dosegla do leta 2020, je še povedal Pikl.

Kot je dejal župan Občine Šentrupert Rupert Gole, so se v občini oz. omenjenem podjetju že lotili novega, na sedem milijonov evrov ocenjenega projekta lesno-predelovalnega centra v bližnji Puščavi, za katerega bodo dobili nekaj več kot dva milijona evrov nepovratnih sredstev, in ki bo za občino zadosten vir lesnega goriva.

Začetek njegove poskusne proizvodnje je napovedal za drugo polovico prihodnjega leta, med ostalimi načrti pa še s kogeneracijo povezan projekt toplih gred za pridelavo paradižnika, pri katerem naj bi po odobritvi države sodeloval Zavod za prestajanje kazni zapora Dob.

Od novih projektov si v občini obetajo približno 70 novih delovnih mest, je opozoril in dodal, da si prizadevajo za dobro sodelovanje z zapori na Dobu, ki s svojimi nekaj več kot 600 zaporniki predstavljajo drugo največje naselje v občini.

Sicer pa si je Občina Šentrupert v dobrih sedmih letih svojega delovanja zgradila ugled, ki temelji na naprednem modelu trajnostnega razvoja oz. integralne zelene ekonomije lokalne skupnosti z mnogimi pozitivnimi učinki. Z domačimi energetskimi projekti in izrabo domače lesne biomase pa tudi denar ostaja in kroži v domačem okolju, je še poudaril Gole.