Arhiv DL

##IMAGE-3628549##

Bančni konzorcij lastnikov, ki ga vodi NLB, je Trimo Trebnje prodal poljskemu skladu Innova, poroča več spletnih medijev. Pogajanja so sicer danes potekala tako s skladom Innova kot z irskim tekmecem Trima, podjetjem Kingspan. Poljski sklad zasebnega kapitala Innova naj bi za Trimo neuradno ponudil več kot 50 milijonov evrov.

Prodajalci - poleg NLB še SID banka, SKB, Gorenjska banka, Probanka in NKBM - odločitve sicer še niso sporočili, neuradno pa potekajo še zadnja usklajevanja s poljskim skladom. Posel naj bi bil zaključen v naslednjih mesecih, kupnina za Trimo pa naj bi bila blizu vrednosti zadnje zvišane cenitve družbe. Ta je bila po petkovem pisanju portala Planet Siol pri 56 milijonih evrov. Pred današnjimi pogajanji naj bi po pisanju Planet Siola Kingspan in Innova ponujala nekaj nad 40 milijonov evrov.

Prodaja Trima bo tako očitno že četrti primer vstopa poljskega kapitala v slovenska podjetja v zadnjih mesecih.

Že poleti je Gorenje v okviru dezinvestiranja družbi Tesla Recycling prodalo večinski delež hčerinske družbe za predelavo odpadkov Gorenje Surovina. Konec novembra sta nato Slovenski državni holding (SDH) in Aerodrom Ljubljana vzdrževalca letal Adria Airways Tehnika prodala Linetech Holdingu, januarja pa naj bi na skupščini Palome potrdili 15-milijonsko dokapitalizacijo, s katero naj bi v podjetje vstopil sklad Abris. Ta naj bi nato od SDH kupil še preostanek večinskega lastniškega deleža v sladkogorskem proizvajalcu higienskega papirja.

Poljski kapital se je omenjal tudi v postopku prodaje Cinkarne Celje, ki pa je poleti zaradi okoljskih tveganj propadel.

Tako kot večina prodaj slovenskih podjetij tujim vlagateljem tudi v primeru Trima ni šlo brez nasprotovanja. Pomisleki in protesti prihajajo iz vrst delavcev, lokalne skupnosti, malih delničarjev in tudi dela politike. Prav danes so se proti izrekli v ZL, pomisleke pa so v zadnjih dneh izražali tudi v SD in DeSUS.

Osnovni argument nasprotnikov je, da se je Trimo po kriznih letih, ki so ga pripeljala na rob insolventnosti, pobral in danes znova beleži dobre poslovne rezultate, ob tem pa normalno financira vse svoje obveznosti. Zaradi občutno boljšega poslovanja in nadaljnjih obetov za rast bi tako podjetju po mnenju nasprotnikov prodaje v prihodnjih letih cena le še rasla. Prav tako so se pojavljali strahovi, da novi lastnik ne bo imel posluha za pomembno vlogo, ki jih družba s približno 350 zaposlenimi v matični družbi in nekaj več kot 800 delavci v širši skupini igra v lokalni skupnosti.

Nekdaj eno uspešnejših slovenskih podjetij je v težave zabredlo ob izbruhu finančne in gospodarske krize ter upadu gradbene dejavnosti. Bremenila ga je tudi zadolženost, ki je bila posledica notranjega odkupa podjetja, na čelu katerega so bili nekateri vodilni v družbi, med njimi dolgoletna direktorica Tatjana Fink. Leta 2013 so ga pred insolventnostjo rešile banke in družba pod novim vodstvom izvaja finančno in poslovno prestrukturiranje. Lani je tako zopet začela poslovati z dobičkom, letošnji poslovni rezultati pa naj bi bili še bistveno boljši.