Barbara Furman

Gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji (regiji SAŠA) je še vedno v dokaj dobri poslovni kondiciji. Po podatkih velenjske agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je rast prihodkov in zaposlenosti v letu 2024 zasenčil padec dobička. Povprečne plače v gospodarskih družbah kljub lanskemu občutnemu dvigu še vedno ostajajo pod slovenskim povprečjem, izjema je občina Nazarje, kjer so osebni dohodki celo med najvišjimi v državi. Kot sta poudarila Marija Močnik, vodja velenjske izpostave AJPES, in Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, regija pred napovedanim zaprtjem Premogovnika Velenje potrebuje razvojno in zakonodajno podporo države pri vlaganjih v zeleno preobrazbo, visokotehnološke panoge in razvoj kadrov.

Po podatkih velenjske izpostave Ajpes so gospodarske družbe v regiji SAŠA kljub gospodarski rasti leto 2024 zaključile z izrazitim padcem neto dobička in neto čiste izgube. Glede na predlansko leto so poslovale slabše. Na drugi strani pa samostojni podjetniki beležijo občutno rast poslovanja ter se uvrščajo v sam vrh med regijami po rasti neto podjetnikovega dohodka.

Občutno manjši dobiček

Konec leta 2024 je v regiji SAŠA poslovalo 1.379 gospodarskih družb. Njihovi prihodki so v primerjavi z letom prej zrasli za 15 odstotkov, število zaposlenih za 6 odstotkov, za prav tolikšen delež se je povečala tudi neto dodana vrednost. Kljub temu je neto celoletni dobiček gospodarskih družb znašal le 7 milijonov evrov, kar je 86 odstotkov manj kot leto prej. Po plačilu davka so družbe izkazale neto čisto izgubo v višini 9 milijonov evrov. Tako je bila lani savinjsko-šaleška regija edina regija v Sloveniji z negativnim poslovnim izidom. K temu so v največji meri pripomogli slabi poslovni rezultati v energetiki, rudarstvu in okoljskih dejavnostih.

Vir: Ajpes Velenje

Kot je še povedala Marije Močnik, vodje velenjske izpostave Ajpes, je na slabše poslovne rezultate vplivalo predvsem 11 velikih gospodarskih družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki predstavljajo le slab odstotek (0,8 odstotka) vseh družb v savinjsko-šaleški regiji. »Te družbe so sicer ustvarile 80 odstotkov vseh prihodkov, 81 odstotkov vseh odhodkov, 92 odstotkov celotne čiste izgube ter samo 37 odstotkov celotnega čistega dobička. Na splošno lahko rečemo, da so gospodarske družbe lani dobro poslovale, razen peščice omenjenih izjem,« je pojasnila Močnikova. Največ prihodkov in neto čistega dobička so lani ustvarile gospodarske družbe s področja predelovalne industrije. Imele so tudi največ zaposlenih.

Plače pod slovenskim povprečjem

Po gospodarski moči so med občinami v regiji SAŠA v ospredju gospodarske družbe, ki poslujejo v občini Velenje. V njej posluje 39 odstotkov vseh družb, ki skupno zaposlujejo skoraj 70 odstotkov vseh zaposlenih in ustvarijo 70 odstotkov vseh prihodkov v regiji ter razpolagajo s 60 odstotkov sredstvi. »Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 56.422 evrov in je bila najvišja v zadnjih petih letih, vendar še vedno nižja od neto dodane vrednosti v Sloveniji, ki zanaša 63.780 evrov. Povprečna plača zaposlenih v gospodarskih družbah je v letu 2024 znašala 2.235 evrov in je bila za 131 evrov nižja od slovenskega povprečja,« je še povedala vodja velenjske izpostave Ajpes.

Podjetniki poslovali bolje

Za razliko od gospodarskih družb, so podjetniki v regiji SAŠA svoje poslovanje lani glede na predlansko leto izboljšali. Podatke o lanskem poslovanju je Ajpesu posredovalo 1.511 podjetnikov, kar je 1 odstotek več kot predlani. Število normirancev (vseh je 1501 ) se je povečalo za 9 odstotkov. Skupno so ustvarili 214 milijonov evrov prihodkov oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2023, in 196 milijonov odhodkov oziroma 10 odstotkov več kot predlani. Za 14 odstotkov je bil višji skupen podjetnikov dohodek in je znašal 19 milijonov evrov, vrednost neto podjetnikovega dohodka pa je dosegla 18 milijonov evrov in je bila v primerjavi z letom višja za 12 odstotkov.

Po besedah Marije Močnik se regija SAŠA po rasti neto podjetnikovega dohodka uvršča na 1, mesto v državi skupaj z obalno-kraško regijo. 

Vir: Ajpes Velenje

V pričakovanju strateških ukrepov

Kot je povedal Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je gospodarstvo regije SAŠA v letu 2024 dokazalo odpornost, a so se ob tem pokazale potrebe po ciljnem razvoju in strateški podpori države. Šaleška dolina kljub številnim izzivom, poudarja, ohranja industrijsko moč. »Energetski prehod in kriza na področju energentov sta prizadela prav nosilce največjih gospodarskih sistemov v naši dolini. Zato pričakujemo, da bo zakon o prestrukturiranju regije jasno opredelil ciljno usmerjene ukrepe za ohranitev konkurenčnosti podjetij in razvoj alternativnih virov energije, zagotovil štipendiranja in zaposlovanja mladih ter vlaganja v zelene in digitalne kompetence. Žalostno je, da se država še vedno obotavlja pri pripravi Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Po zadnjih informacijah naj bi osnutka zakonov vlada posredovala v državni zbor še pred poletnimi počitnicami,« pravi Plankelj.