Kdo na Celjskem lahko dela v copatih in kdo mora vsak dan v pisarno?
Kje na Celjskem lahko zaposleni delajo od doma in kje te možnosti nimajo? Kje se je med delom od doma zgodila tudi nesreča?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Septembra je vlada preklicala sklep o tako imenovanem hibridnem načinu dela v državni upravi. To sicer ne pomeni popolnoma, da dela od doma ni nikjer več, ampak da je dovoljeno z internimi akti posameznih ministrstev in le izjemoma.
Preverili smo, kako je z delom od doma v nekaterih ustanovah, občinah, družbah in podjetjih na Celjskem. Ali delajo od doma na primer v občinskih upravah, sodišču, centrih za socialno delo? Kje delo ni možno?
In - kje se je celo med delom od doma zgodila delovna nesreča?
V Mestni občini Celje ima aneks k pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela od doma sklenjenih 34 zaposlenih. V skladu z občinskim pravilnikom je delo od doma omogočeno največ dvakrat tedensko, praviloma ob torkih in četrtkih, pravijo v Mestni občini Celje.
Zaposleni delajo od doma glede na potrebe delovnega procesa in takšno delo je enakovredno delu v prostorih občine: »Nekateri se te možnosti poslužujejo redno, drugi občasno, lahko se zgodi tudi, da kdo od doma sploh ne dela. Opravljanje dela od doma je vedno usklajeno z vodjo notranje organizacijske enote in vodjo oddelka.«
Dva evra na dan za uporabo lastnih sredstev
Najpogostejši razlog, da zaposleni delajo od doma, je lažje usklajevanje delovnih obveznosti in časa, zlasti kadar je zaradi oddaljenosti ali cestnih zapor ter prometne situacije pot na delo daljša. Celjska občina sprememb na tem področju ne načrtuje.
»Nekateri se te možnosti poslužujejo redno, drugi občasno, lahko se zgodi tudi, da kdo od doma sploh ne dela,« pravijo na Mestni občini Celje.
»Za dneve, ko zaposleni opravljajo delo od doma, jim pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini dva evra na dan, če so za to izpolnjeni pogoji iz veljavne ureditve in sklenjenih aneksov k pogodbam o zaposlitvi,« dodajajo v občini.
Največ tri dni na teden
V upravi Mestne občine Velenje in v skupni občinski upravi regije Saša ima trenutno veljaven aneks k pogodbi o zaposlitvi za delo od doma sklenjenih 8,91 odstotka zaposlenih. »Zaposleni, ki imajo to možnost urejeno, lahko delo od doma praviloma opravljajo največ tri dni v tednu,« pravijo v velenjski občini. Tamkajšnji zaposleni možnost dela od doma izkoriščajo različno, odvisno od narave njihovega dela, delovnih obveznosti in potreb delovnega procesa.
»Med zaposlenimi z veljavnim aneksom jih 28,57 odstotka letos možnosti dela od doma še ni izkoristilo. Sklenjen aneks torej zaposlenemu omogoča delo od doma, a ne pomeni, da na tak način redno dela,« še dodajajo v velenjski občini.
Zaposlenim v Občini Štore delo od doma ni omogočeno predvsem iz vidika zdravja in varnosti pri delu. Tudi v Občini Laško delo od doma za tamkajšnje uslužbence ni možno. Enako velja v Občini Vransko.
Delo od doma omogočajo kot eno od možnosti za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Zaposlenemu za čas dela od doma pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, pri čemer je višina nadomestila določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu k pogodbi o zaposlitvi. »Za dneve, ko zaposleni delo opravlja od doma, mu ne pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z njega,« še pojasnjujejo v Velenju.
»Od doma ne delamo!«
V Energetiki Celje trenutno ne delajo od doma. »Odločitev je povezana predvsem z naravo našega dela in organizacijo delovnih procesov. Pomemben del naših zaposlenih opravlja operativne, tehnične in druge naloge, ki so vezane na delo na lokaciji, na delo z opremo in infrastrukturo ter na neposredno sodelovanje med zaposlenimi,« so dejali v celjski energetiki.
Tudi pri administrativnih in strokovnih delovnih mestih je zaradi organizacije procesov, potrebe po neposrednem sodelovanju, dostopu do internih sistemov in dokumentacije delo praviloma organizirano na sedežu podjetja.
»Pri presoji možnosti dela na daljavo so za nas pomembni tudi vidiki informacijske in dokumentacijske varnosti ter zagotavljanja nemotenega izvajanja procesov. Ker je Energetika Celje del kritične infrastrukture, je pri organizaciji dela posebej pomembno zagotavljanje zanesljivega in varnega izvajanja ključnih dejavnosti,« še pojasnjujejo v vodstvu podjetja. »Če bi se okoliščine spremenile, bi možnost dela na daljavo presojali tudi z vidika organizacijskih, varnostnih in drugih pogojev, ki morajo biti za takšno obliko dela ustrezno zagotovljeni,« še pojasnjujejo.
Večja prilagodljivost pri opravljanju nalog
V celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko zaposleni od doma delajo praviloma v okviru dogovorjenega obsega dvakrat tedensko, pri čemer možnost dela od doma ni obveznost, ampak način organizacije dela, ki se lahko prilagaja konkretnim okoliščinam.
»Delo od doma je možno na delovnih mestih, na katerih je mogoče delovne naloge učinkovito opravljati na daljavo in pri tem zagotavljati nemoten delovni proces. Ni mogoče pri nalogah, ki zahtevajo fizično prisotnost na delovnem mestu, neposredno delo z uporabniki, izvajanje terenskih dejavnost in delo oziroma uporabo opreme ter prostorov, ki so na voljo na lokaciji,« so pojasnili pri NIJZ.
»Ključno je, da so naloge opravljene kakovostno in pravočasno ter da sta zagotovljena dostopnost zaposlenih in nemoten delovni proces,« poudarjajo na NIJZ.
Dodajajo, da delo od doma omogoča večjo prilagodljivost pri opravljanju nalog: »Pri tem je ključno, da so naloge opravljene kakovostno in pravočasno ter da sta zagotovljena dostopnost zaposlenih in nemoten delovni proces. Morebitne spremembe uvajamo glede na organizacijske potrebe in prakso.« Zaposlenemu na NIJZ za čas dela od doma pripada plačilo, kot ga določa njegova pogodba o zaposlitvi, pri čemer delo od doma samo po sebi ne pomeni nižje plače.
V Simbiu in podjetju Vodovod-kanalizacija Celje delo od doma ni možno.
Ni možnosti za delo od doma
V Upravni enoti Celje ni možnosti dela od doma, predvsem zaradi narave dela: »Delo upravne enote je v veliki meri neposredno povezano s poslovanjem s strankami in z zagotavljanjem storitev uporabnikom na lokaciji upravne enote, zato je prisotnost zaposlenih na delovnem mestu ključna za nemoteno izvajanje nalog.« Prav tako takšna oblika dela zaenkrat ni organizirana v posameznih oddelkih oziroma notranjih organizacijskih enotah upravne enote.
Kako je na višjem sodišču?
Na Višjem sodišču v Celju štirje sodniki delajo od doma, in sicer največ dva dni v tednu in največ osem dni na mesec, pri čemer se pogosto zgodi, da te možnosti ne izkoristijo ali se zanjo odločijo v manjšem obsegu.
»Zaenkrat imajo delo od doma omogočeno le sodniki, pri strokovnih sodelavcih ta želja doslej ni bila izražena,« so nam odgovorili na celjskem višjem sodišču. Sicer je delo od doma možno za zaposlene v vseh oddelkih. Najpogostejši razlog za tovrstno delo je oddaljenost od delovnega mesta, v enem primeru tudi zdravstveni razlog, še pojasnjujejo na sodišču. »Delo od doma je finančno vrednoteno enako kot delo na delovnem mestu, pri čemer sodniku ne pripadajo potni stroški, a prejme nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, in sicer v višini dva evra na dan, ko dela od doma,« še pravijo na celjskem višjem sodišču.
Furs: lažje usklajevanje dela in prostega časa
Opravljanje dela na domu v Finančni upravi RS je urejeno z aktom o opravljanju dela na domu za javne uslužbence.
»V skladu z aktom je možnost dela od doma z zaposlenim dogovorjeno le, ko narava dela to dopušča in odsotnost zaposlenega iz prostorov delodajalca ne ovira organizacije dela. Uslužbenec mora izkazati sposobnosti, kot so samostojnost, samodisciplina, samoiniciativnost in sposobnost organiziranja,« dodajajo v Fursu. Ob tem z zaposlenim, ki izkaže zanimanje za delo na domu, sklenejo aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem je natančno opredeljena možnost dela na domu.
»Praviloma je to do dva dni v tednu. Povprečno deset odstotkov uslužbencev dela od doma en dan v tednu, deset odstotkov uslužbencev dva dni,« so nam še pojasnili v vodstvu Fursa. V dokumentu finančne uprave, ki ureja ta način dela, je zapisano, da delo od doma ne morejo opravljati pripravniki, terenski uslužbenci in tisti, ki opravljajo naloge, ki jih ni mogoče opravljati od doma. Pri tistih, ki se odločijo za delo od doma, je najpogostejši razlog usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. »Delo od doma bo možno še naprej v skladu z določili veljavnega akta,« še dodajajo.
»Uslužbenec mora izkazati sposobnosti, kot so samostojnost, samodisciplina, samoiniciativnost in sposobnost organiziranja,« poudarjajo v Fursu.
Zaposleni, ki opravlja delo na domu, ima enake pravice in obveznosti kot zaposleni, ki dela v prostorih delodajalca. »To velja tudi za plačilo. Vendar za čas opravljanja dela od doma zaposlenemu ne pripada povrnitev stroškov prevoza na delo in z njega, pripada pa mu nadomestilo za prehrano, in sicer skladno s predpisi, ki urejajo povračilo tega nadomestila,« poudarjajo v upravi.
CSD Celje: delo od doma da, a ne na vseh delovnih mestih
Na Centru za socialno delo Celje je redno zaposlenih 148 delavcev, od tega jih je v enoti in območnem centru v Celju zaposlenih 85. Približno tretjina se poslužuje možnosti dela od doma. Notranji pravilnik predvideva možnost dela od doma največ dvakrat tedensko.
»Treba je izpostaviti, da so področja dela, kot so uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, starševsko varstvo, dolgotrajna oskrba, računovodstvo, ki dopuščajo naravo dela od doma. A so področja dela, na katerih to skoraj ni mogoče oziroma je delo od doma mogoče izjemoma enkrat mesečno. Takšni področji dela sta na primer varstvo odraslih ter varstvo otrok in družine. V kriznem centru za mlade in glavnih pisarnah narava dela ne dopušča možnosti dela od doma,« so nam pojasnili na CSD Celje.
Nekateri zaposleni na centru se sicer za to možnost redko odločijo oziroma se zanjo odločijo samo v posebnih situacijah, kot je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Razlog tudi prostorska stiska
»Morda je pomembno izpostaviti, da se že kar nekaj let soočamo s težavo zaradi pomanjkanja kadrov. Možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki jo v posameznih primerih ponuja narava dela, je ena od stvari, ki lahko botruje dodatni možnosti za odločitev za zaposlitev in hkrati zapolnitev naše kadrovske podhranjenosti. Pred tem je bilo delo od doma omogočeno v času epidemije, ko je bilo nekaterim zaposlenim delo od doma odrejeno na podlagi zakonodaje,« še dodajajo na CSD Celje.
»Najpogostejša razloga za delo od doma sta oddaljenost od kraja dela ter prostorska stika, saj imamo več zaposlenih v eni pisarni. Pri pisanju zahtevnejših upravnih aktov je potrebno mirno okolje, da ne prihaja do napak. Razlog za delo od doma je tudi lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja,« še pojasnjujejo na CSD Celje. Center je sicer delo od doma uvedel šele lani, zato trenutnih sprememb ne predvideva.
»Poleg plače za redno delo zaposlenim pripada nadomestilo za uporabo lastne delovne opreme računalnika ali mobilnega telefona pri opravljanju dela od doma v primerih, ko je ne zagotavljamo mi kot delodajalec, ki znaša evro na dan. Nadomestilo za delovna sredstva, kot so miza, stol, drobni pisarniški material in podobno, ter prostor, elektriko, gretje/hlajenje in komunikacijske povezave znaša prav tako evro na dan,« še pojasnjujejo.
Večja učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaposlenim zagotavlja možnost dela od doma na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in internega pravilnika o opravljanju dela od doma.
Zaposleni se dogovori za delo od doma na podlagi soglasja pristojne vodje, možno je največ tri dni na teden, če narava dela in delovni proces to dopuščata. Letos je to možnost izkoristilo deset odstotkov zaposlenih in takšnega načina dela v ZZZS ne nameravajo spreminjati.
Kar sedemdeset odstotkov zaposlenih
Tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ima urejeno delo od doma skladno z zakonodajo in notranjim pravilnikom. Že v času epidemije je delo od doma omogočil več kot sedemdeset odstotkom zaposlenim. »Delo od doma v kombinaciji z delom v stavbi ZPIZ je omogočeno, saj imamo razvito digitalizirano poslovanje in elektronsko poslovanje s strankami ter z organizacijami. Posebna pozornost je usmerjena v avtomatizacijo postopkov, kjer je to mogoče,« so nam odgovorili.
Pri tem dodajajo, da je delo, ki ga opravijo strokovni delavci, merljivo, saj ima ZPIZ sistem vrednotenja opravljenih opravil in storitev. »Po letih dela na domu v kombinaciji z delom na sedežu ter po njunem spremljanju je razvidno, da doprineseta k učinkovitemu poslovanju ZPIZ in da je učinek pozitiven tako glede količine opravljenega dela kot glede zadovoljstva zaposlenih,« še menijo na zavodu.
To ne pomeni absolutne pravice
Pojasnjujejo, da je skladno z notranjim pravilnikom delo od doma možno od petkrat na mesec do tri- ali štirikrat na teden. Največji delež zaposlenih dela od doma od dva- do trikrat. »Z leti se je po spremljanju pozitivnih učinkov dela od doma in z avtomatizacijo delovnih procesov postopoma povečeval delež zaposlenih, ki opravljajo delo od doma.« V prvih osmih mesecih je delež dosegel tri četrtine vseh zaposlenih. V povprečju približno 670 zaposlenih in v povprečju 27 odstotkov delovnega časa izvedejo z delom od doma.
»Seveda to ne pomeni absolutne pravice, da zaposleni vedno dela od doma v dogovorjenem obdobju, saj se mora na poziv nadrejenih oziroma na potrebe delovnega procesa v prostorih ZPIZ, odzvati in delo opravljati na lokaciji,« še navajajo na ZPIZ. Dodajajo, da učinke dela od doma sproti preverjajo na kolegijih generalnega direktorja, na katerih po potrebi tudi sprejemajo sklepe.
Nujna evidenca o opravljenem delu
Pojasnjujejo še, da mora uslužbenec dnevno voditi evidenco o opravljenem delu, ki jo posreduje nadrejenim vsak mesec, ter po potrebi skladno z navodili nadrejenih dodatno pisno poročati o opravljenem delu. ZPIZ sicer uslužbencu, ki dela od doma, zagotovi službeni prenosni računalnik in zaslon. Zavod uslužbencem omogoča varno povezavo s svojim informacijskim sistemom samo s službenim računalnikom.
Na zavodu dodajajo, da s spodbujanjem in z omogočanjem dela od doma sledijo ciljem zmanjšanja onesnaževanja okolja, neproduktivno porabljenega časa za prevoz na delo ter omogočanja lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter posledično večjega zadovoljstva, boljše motivacije za delo in učinkovitosti uslužbencev.
»Ob tem poudarjamo tudi vidik zmanjšanja prevoznih stroškov zavoda kot delodajalca,« še dodajajo na zavodu. Pri delu od doma vidijo tudi višjo produktivnost in večje zadovoljstvo zaposlenih. Omenjajo še, da ravno možnost dela od doma vpliva na odločitve tistih, ki se odločajo za zaposlitev.
Med delom od doma se je uslužbenec tudi poškodoval
Pri delu od doma morajo biti zagotovljeni vsi pogoji za varno in zdravo delo zaposlenega. Pogoji so veljavna zakonodaja s tega področja in notranji pravilniki.
Zaposleni v Mestni občini Celje, ki delajo od doma, morajo podpisati izjavo o ustreznosti delovnega okolja za opravljanje dela od doma. Do zdaj pri zaposlenih niso zabeležili poškodbe pri delu od doma. Primerov nezgod pri delu ni bilo niti pri velenjskih občinskih uslužbencih niti pri NIJZ, celjskem višjem sodišču in v Fursu.
»Za delo od doma mora imeti zaposleni na voljo ves čas ustrezen delovni prostor in opremo, urejeno skladno z notranjimi predpisi delodajalca s področja varstva pri delu ter z usmeritvami pristojnega uslužbenca za varstvo pri delu. Nesreče pri delu do zdaj nismo zabeležili,« pravijo pri Finančni upravi RS.
»Nesreča v času dela od doma se je zgodila leta 2020. Šlo je za padec pred vhodom v hišo med odmorom,« pravijo na CSD Celje.
Toda nesreča pri delu od doma se je zgodila uslužbencu Centra za socialno delo Celje. »Nesreča v času dela od doma se je zgodila leta 2020. Šlo je za padec pred vhodom v hišo med odmorom,« so nam sporočili s CSD Celje. Dodajajo, da pri njih tudi strokovna služba za varstvo zdravja pri delu in varstva pred požarom izdela oceno tveganja za delo na domu, pooblaščen zdravnik medicine dela še zdravstveno oceno za vsakega zaposlenega, ki opravlja delo na domu, tako da tako zagotovijo varno in zdravo delovno okolje.
»Preverimo tudi, ali so delovni prostor in pisarniška oprema ter pripomočki ustrezni in skladni z zakonodajo. Pri organizaciji delovnega časa moramo upoštevati pravila o varnosti in zdravju pri delu ter zagotavljati tudi ustrezne odmore in počitke skladno s predpisi o delovnih razmerjih,« še pojasnjujejo na CSD Celje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
