I. V., arhiv DL

I. Vidmar

Novo mesto se je v zadnjih desetletjih hitro širilo. Očitni so predvsem veliki trgovski centri na obrobju mesta, ki so pritegnili številne trgovske in gostinske lokale ter seveda tudi kupce. Mestno jedro, ki je nekoč opravljalo tudi funkcijo nakupovalnega središča, je bilo prepuščeno samemu sebi in je začelo ugašati.

Mestna občina Novo mesto se je s problemom oživljanja zgodovinskega mestnega jedra, ki so ga v veliki meri zapustili tudi prebivalci, sistematično začela ukvarjati sredi lanskega leta. V kabinetu župana je začela delo projektna skupina mestnega menedžmenta, ki bo, ko bo ustanovljen Zavod Novo mesto, začel delovati v okviru novega zavoda.

Projektno skupino mestnega menedžmenta vodi Jure Dolinar. Kot pravi, njihovo delo vključuje več delovnih področij: pomoč pri organizaciji prireditev, dialog z obstoječimi subjekti v mestnem jedru, iskanje novih najemnikov trgovskih in gostinskih lokalov, vzpostavitev pogojev za naselitev novih stanovalcev, sodelovanje pri infrastrukturni in prometni prenovi mestnega jedra ter povezovanje vseh deležnikov, ki delujejo na področjih kulture, turizma, športa in mladine.

»Vsak mestni menedžment se mora prilagoditi mestu, v katerem deluje. V prvem letu smo se najbolj angažirali na področju prireditev, pri tem ne mislim samo na pomoč prirediteljem in koordinacijo, ampak tudi na odpravljanja nekaterih administrativnih ovir. Zadnja pridobitev je denimo elaborat o zvoku na Glavnem trgu, ki je na osrednjem mestnem trgu določil štiri možne lokacije za ozvočenje, kar pomeni, da ni treba vsakič znova pridobivati dragih in zamudnih dovoljenj. A prireditve so le del rešitve, ključno je vprašanje, kako v mesto pripeljati nove stanovalce in podjetnike. Naredili smo popis in analizo nepremičnin v mestnem jedru ter anketo med lastniki, da smo dobili sliko stanja. To je zelo kompleksno. Večina nepremičnin je v lasti zasebnikov, ki pa zvečine nimajo sredstev za investiranje, zato stavbe največkrat ostajajo v slabem stanju ali pa so zgolj površinsko obnovljene. Značilno je tudi zelo razdrobljeno lastništvo. Skorajda ni hiše, ki bi imela le enega lastnika. Še posamezne enote imajo pogosto več lastnikov. Ti včasih povsem zgrešeno pričakujejo, da jim bo prenovo nekdo financiral. Občina bo sicer pomagala, a večino bodo morali lastniki prispevati sami. Ali pa bi radi nepremičnino prodali, pa pri tem pričakujejo neke povsem nerealne zneske. Občina je trenutno lastnica treh nepremičnin na Glavnem trgu in njen interes je, da ta fond še poveča. S kakšnim tempom in do kake mere, je vprašanje za župana, odgovor pa je odvisen tudi od financ, je pa naselitev stanovalcev v mestno jedro v resnici prvi pogoj za njegovo oživitev. Brez tega ne bo uspelo. Je pa ta nepremičninski vozel res zelo zapleten,« pripoveduje Dolinar.

OD PROTESTA DO SODELOVANJA

Naslednja pomembna naloga mestnega menedžmenta je dialog z obstoječimi subjekti. »Iz tega se je rodil zavod Grem v mesto, ki so ga ustanovili podjetniki iz mestnega jedra. Začelo se je s civilno iniciativo, ki je pred dobrim letom v resnici nastala bolj iz protesta in nezadovoljstva, danes pa je zavod organizator odmevne in priljubljene Noči nakupov, z občino, ki sofinancira njegovo dejavnost in ga podpira promocijsko in organizacijsko, pa sodeluje še pri nekaterih drugih projektih. Zavod je zdaj denimo vključen v mrežo slovenskega mestnega menedžmenta, v Kopru so nedavno predstavili svoje dobre prakse, zdaj bomo šli v Celje. Organizirano je bilo tudi prvo izobraževanje za podjetnike, kmalu bo še eno o marketingu in menedžmentu,« nadaljuje Dolinar.

Velik korak v življenju mestnega jedra bo tudi njegova infrastrukturna obnova. Natečaj je bil izveden, do sredine avguste pa bodo trajala še posvetovanja z gostinci in trgovci glede njihovih potreb in pričakovanj, ki bi jih lahko še vključili v prenovo.

TRŽNICA TA MESEC

In kakšno naj bi postalo mestno jedro Novega mesta? »Trend je, da se v starih mestnih jedrih vzpostavijo storitvene dejavnosti za občane,« odgovarja Dolinar. »Največ je seveda gostinske ponudbe, tu pa so še določene trgovine, ki imajo butični program, mogoče malo višjega standarda. V mestu vodimo kampanjo Podpirajmo domače. Eden glavnih poudarkov je, da imamo dobre domače storitve in izdelke. V ta sklop sodi tudi tržnica, ki bo še ta mesec doživela manjšo prenovo. Očistili jo bomo in prebarvali, zamenjali uničene mize in podobno, predvsem pa bo doživela vsebinsko prenovo. Razmejili jo bomo na živilski in neživilski del, skušali pa bomo pridobiti tudi novega najemnika za stalno ponudbo sadja in zelenjave. Najbolj vidna sprememba bo, da bomo odprti del tržnice, trikotno površino med dvema cestama, spremenili v parkirna mesta oz. modro cono, kjer bo možno pol ure parkirati brezplačno.«

NA TRGU BO HOTEL

Med pomanjkljivostmi ponudbe mestnega jedra Dolinar najprej omeni dejstvo, da Glavni trg nima primerne restavracije. Tudi mestna kavarna je naprodaj, prodaja jo banka. »Nekaj interesentov je že bilo, a je investitorja v resnici težko najti. Dejstvo je, da je mesto zadnja desetletja stagniralo, nakupovalne trende pa tudi poznamo. Je pa res, da se ti spreminjajo po vsem svetu. Mi smo sicer še nekoliko na repu tega dogajanja, a vseeno. Pozitivne spremembe so tudi pri nas, imamo nekaj dobrih praks in tudi investicije se dogajajo. Hotel Krona na Glavnem trgu, ki nikoli ni resno zaživel, je denimo prodan, imenoval se bo hotel Center in bo lepo dopolnil ponudbo mestnega jedra. Tiste, ki bodo prišli z resnim poslovnim načrtom, bo občina podprla,« zagotavlja Dolinar.

Kot prednosti Novega mesta Dolinar omenja eno največjih historičnih jeder na Slovenskem, dolgo in bogato zgodovino ter seveda slikovito reko Krko in drugo naravno dediščino. »Mestna plaža nasproti gostišča na Loki je dobila najemnika in zaživela. Zdaj ta del mesta skupaj z Loko in Pumpnco tvori lepo zaokroženo prizorišče z dobro ponudbo, ki pritegne zelo veliko ljudi.«

PROMET POSTOPNO

Velik zalogaj, ki se bo najhitreje dotaknil največjega števila občanov, bo tudi prometna ureditev mestnega jedra. »Stvari skušamo delati postopoma. Iniciativ je več, vsaka ima predvsem svoje potrebe, naša naloga pa je, da te poglede povežemo med sabo. Svetovni trend je, da se mestna jedra zapirajo za promet. Ampak trgovci, gostinci in še kdo drug v mestnem jedru se zavedajo, da bi to, vsaj na kratki rok, njihovi dejavnosti škodilo. Zato delamo stvari postopoma. Spremeniti se morajo navade meščanov. Izkazalo se je, da je med prireditvami drago in zamudno vsakič znova zapirati Glavni trg za promet, pa tudi, da mesto ob zaprtem prometu čudovito živi, a le, če ima neko vsebino. Naša želja je, da se mestno jedro že pred prenovo vsaj delno zapre za promet, po prenovi pa bo zagotovo zaprto.«

Članek je bil objavljen v tiskani izdaji Dolenjskega lista z dne, 4. avgust 2016.