Kljub začetnemu oklevanju Holcerija bo
Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.
Letošnji občinski praznik je povezan s 30. obletnico samostojne Občine Vitanje. »Počaščen sem, da sem lahko del tega častitljivega jubileja,« poudarja Andraž Pogorevc, ki je sredi prvega županskega mandata, a o morebitni ponovni kandidaturi še ne razmišlja. »Zdaj sem osredotočen predvsem na uspešno izpeljavo naložbenih projektov, ki jih naša občina uresničuje z državnim oziroma evropskim denarjem.«
Približno dva milijona evrov vreden vrtec je zgrajen, toda otroke bo lahko sprejel šele naslednje leto. Zakaj?
Zato, ker moramo za pridobitev uporabnega dovoljenja urediti še športni park v bližini vrtca. Vrednost športnega parka je ocenjena na približno 700 tisoč evrov. To je velik finančni zalogaj, zato se je občina prijavila na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Upam, da bomo še to poletje prejeli novico, da smo na razpisu pridobili 250 tisoč evrov za sofinanciranje. Športni park mora biti končan do sredine leta 2025. Z ureditvijo športnega parka, ki ga bodo lahko uporabljale vse generacije Vitanjčanov, bo območje vrtca in šole pridobilo zaokroženo celoto. V parku bodo atletske steze ter različna igrala na urejenih zelenih površinah. Sočasno sta predvideni gradnja opornega zidu ter prestavitev vodovoda in dostopnih poti. V naslednjih letih želimo na drugi strani potoka Hudinja urediti parkirišče ter s finančno pomočjo države posodobiti regionalno cesto skozi Vitanje.
Kaj, če na letošnjem razpisu za ureditev športnega parka občina ne bo uspešna?
Če nam ne bo uspelo, se bomo naslednje leto na razpis ponovno prijavili ali pa bomo rešitve iskali v okviru občinskega proračuna, in sicer tako, da bi ureditev športnega parka financirali v več fazah. A sem optimističen in verjamem, da bomo na letošnjem razpisu države uspešni. Ob tem želim poudariti, da sočasno uresničujemo kar štiri finančno zajetne naložbe z evropskim sofinanciranjem, kar se v zgodovini naše občine še ni zgodilo. Pred nami je nadgradnja vodovodnega omrežja, ki bo prav tako velika pridobitev za kakovostno vodooskrbo. Prav tako bi radi v naslednjih letih zgradili poslovilno vežico, že več let so med Vitanjčani prisotne želje, da bi imeli v domačem kraju dom za starejše. Zato v tej smeri že potekajo pogovori, a kaj več vam na to temo žal še ne morem povedati.
Štiri najemna stanovanja bo občina uredila v propadajoči Rupnikovi hiši, v kateri je bila nekoč gostilna. Kdaj bodo vseljiva?
Vseljiva bodo naslednje leto. Delovni stroji že brnijo, izvajalec del se je v pogodbi zavezal, da bo dela končal do konca letošnjega leta. Popolnoma bo obnovil zgornji del stavbe in mansardo, streho ter fasado. Stanovanja bodo velika od 50 do 65 kvadratov. Razpis za oddajo stanovanj v najem bo predvidoma objavljen v začetku naslednjega leta. Naložba je vredna 359 tisoč evrov, nekaj denarja smo pridobili z ministrstva za solidarno prihodnost, razliko je zagotovila občina s kupnino od prodaje zemljišča ob Rupnikovi hiši. Ob tem naj povem še, da bo zasebni vlagatelj najverjetneje že letošnjo jesen v Vitanju začel gradil blok z devetimi stanovanji, občina bo zagotovila dodatna parkirna mesta tako za stanovalce obstoječega kot tudi novega bloka ter za obiskovalce bližnjega zdravstvenega doma.
V številnih občinah ste bili v zadnjem letu zaposleni tudi z odpravljanjem posledic lanskih poletnih neurij in poplav. Ste jih v vitanjski občini uspeli že povsem odpraviti?
Toča, močan veter in narasle vode so poškodovali ceste in javne poti, sprožilo se je nekaj plazov. Interventni stroški so presegli 300 tisoč evrov. Najprej smo se lotili zagotavljanja prevoznosti cest, potem smo nadaljevali prenovo cestnih odsekov in sanacijo plazov. V ta namen smo zagotovili 170 tisoč evrov.
Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordnuga že nekaj let v Vitanje privablja obiskovalce iz različnih koncev Slovenije in tujine. Vitanje z okolico ima odlične naravne, etnološke in kulturne danosti za razvoj turizma, ki večinoma ostajajo premalo izkoriščene. Zakaj?
Vitanjčani so pridni in sposobni ljudje, vendar turističnim ponudnikom manjka drznosti in poguma. Z njimi iščemo nove zamisli glede popestritve turistične ponudbe. Razvijati želimo podeželski turizem, ki temelji na kakovostni lokalni kulinariki ter naravnih in kulturnih zanimivostih. Zdaj v naš kraj prihajajo predvsem enodnevni gosti, radi bi jih obdržali vsaj kakšen dan več, da bi pri nas prenočili.
Ob Centru Noordung bomo uredili dodaten prostor za avtodome ter parkirišča za osebna vozila in avtobuse. V pripravi je projekt digitalizacije pohodnih in planinskih poti. Pohvalil bi rad prizadevanja Centra Noordung, saj obiskovalcem ves čas ponuja novosti. Sicer pa je bila naša občina pred kratkim uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v projektu Beli kamen, kar pomeni, da bomo lahko uredili pohodne poti in stopnice do cerkve na Hriberci. Sakralna dediščina je pomemben del podeželskega turizma.
Pred približno mesecem in pol je v javnosti odmeval množični pretep na prireditvi Majsko Vitanje, v katerem so bili udeleženi varnostniki, reditelji in obiskovalci, šest oseb je bilo poškodovanih. Pravite, da vas je dogodek šokiral.
Zagotovo, saj vsakršno nasilje ostro obsojam. Glavnina dvodnevnega dogodka Majsko Vitanje je sicer potekala v prijetnem vzdušju, žal je izgred na koncu vrgel slabo luč na celotno prireditev. Ta slaba izkušnja nas je prisilila k razmisleku, kako organizirati prireditve, da do nasilnih izgredov ne bi več prihajalo.
Ljubitelji Holcerije upajo, da vitanjsko turistično društvo zato ne bo odpovedalo priljubljene avgustovske etnološke prireditve. Upajo zaman?
Ne, ne. Holcerija bo. Vesel sem, da so se v vitanjskem turističnem društvu odločili, da ne bodo prekinili dolgoletne tradicije priljubljene prireditve. Čeprav so v društvu najprej oklevali. Zavedajo se, da je Holcerija, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč, ponos vitanjske občine. Osrednji del Holcerije je povorka s prikazom starih kmečkih običajev, zato je svojevrsten poklon etnološki dediščini in prizadevnim prednikom na širšem Vitanjskem. (Foto: Andraž Purg)
