##IMAGE-2280884##

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je v luči razmer, ko je skupina zaradi investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) izjemno obremenjena, upočasnil ostale naložbe. Generalni direktor HSE Blaž Košorok v prihodnje vidi priložnosti predvsem v obnovljivih virih energije, gradnjah hidroelektrarn. Kot je prvi mož HSE dejal za STA, se investicije v skupini glede na finančno stanje bolj ali manj ustavljajo, predvsem tiste, ki jih je treba z ekonomskega in okoljskega vidika ponovno preveriti. Brežice gredo naprej, ostale naložbe, ki se upočasnjujejo, pa bodo deležne temeljitega premisleka.

Na projektu izgradnje petih hidroelektrarn na spodnji Savi po Košorokovih pojasnilih stvari tečejo skladno z načrtom; po že delujočih hidroelektrarnah Boštanj in Blanca so junija uradno odprli še tretjo v vrsti, Krško.

Tako ostaneta le še hidroelektrarni Brežice in Mokrice. Prvi mož HSE sicer upa, da bodo Brežice odprli leta 2016. Veriga spodnjesavskih hidroelektrarn bi sicer morala biti, kot predvideva koncesijski zakon, zgrajena do leta 2016, a bo predvidoma zgrajena z dveletno zamudo.

Spodnja Sava je po njegovi oceni dober primer, da se stvari v Sloveniji vendarle dajo narediti. "Stvari se dajo narediti, ampak če imajo resno realno podlago, npr. za spodnjo Savo imamo zakon, medtem ko za srednjo Savo tega nimamo," je dejal Košorok.

Za srednjo Savo imajo od leta 2006 podeljeno koncesijo, vendar koncesijska pogodba do danes še ni podpisana. "Še več, z uredbo o širitvi območja Nature 2000 je točno na tem delu Save, od Medvod do Suhadola, kjer bi lahko bilo pet hidroelektrarn, država zaščitila to območje," je poudaril.

Če gredo v izgradnjo treh namesto 10 hidroelektrarn, kolikor jih je predvidenih na srednji Savi, je po njegovih besedah vprašljiva celotna ekonomika projekta.

Tako kot stoji investicija v srednjo Savo enako velja za naložbo v Črpalno hidroelektrarno Kozjak. Na to investicije imajo vpliv predvsem tržne elektrike. Razlika med dnevnimi in nočnimi cenami je po njegovih besedah takšna, da nima pozitivnega vpliva na to, da bi se Črpalna hidroelektrarna Kozjak splačala.

"To je problem, ekonomika projekta v tem trenutku. Kaj bo čez 10 let, nihče ne ve," je dodal.

Cene električne energije so s 100 padle na okoli 55 evrov na megavatno uro (leta 2009), potem pa so se leta 2011 še znižale, na 35 evrov, zdaj je trenutno okoli 40 evrov na megavatno uro.

Košorok sicer priložnosti skupine v bodoče vidi v gradnji hidroelektrarn. Poleg Soče in Save so potencialni tudi na Idrijci (za kakšno malo hidroelektrarno) in na Muri. "Slovenci se bomo morali zavedati, da imamo neverjetno naravno danost, to so pa reke," je izpostavil Košorok.

Projekt izgradnje hidroelektrarn na Muri teče. Postopek priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje-Mota teče. Če bo državni prostorski načrt sprejet in bodo pridobljena vsa potrebna soglasja, je po Košorokovih pojasnilih prvo hidroelektrarno realno pričakovati po letu 2015.