R. N.

##IMAGE-3759805##

V občinah Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Sevnica so v preteklih dneh potekale javne obravnave osnutka državnega prostorskega načrta za gradnjo daljnovoda 2 x 110 kilovoltov (kV) Trebnje–Mokronog–Sevnica. Ponekod se je predstavitve udeležilo kar precej občanov. Vsi se z omenjenim predlogom ne strinjajo, predvsem zagovorniki podzemnih kablovodov, ki so prepričani, da gradnja daljnovodov velja za zastarelo tehnologijo. Tudi v Mirnski dolini si tako mnogi prizadevajo, da bi morali elektriko speljati pod zemljo.

Po navedbah okoljskega ministrstva bo z novim daljnovodom omogočena boljša in zanesljivejša oskrba z električno energijo, kar je posebej pomembno z vidika uporabnikov v okviru obstoječih in predvidenih gospodarskih con v teh občinah. Za obstoječe daljnovodno omrežje na območju širše okolice Mirne, Šentruperta in Mokronoga, ki se napaja prek 2 x 20 kV DV iz RTP 110/20 kV Sevnica, so namreč značilni zelo slabe obratovalne razmere, visoki padci napetosti, težave pri zagotavljanju rezervnega napajanja v primeru izpada, ob vsem tem pa odjem narašča.

Na javnih obravnavah so sodelovali predstavniki ministrstva in drugih institucij, ki so občanom predstavili namen in razloge za gradnjo daljnovoda ter njegovo traso. A kot pravi Ana Vene iz civilne iniciative Elektrika pod zemljo, jih njihovi argumenti ne prepričajo. »Nismo proti elektriki, saj jo potrebujemo, vendar je treba električno omrežje graditi na sodoben, tretjemu tisočletju primeren način,« poudarja. Skupaj z drugimi somišljeniki zahtevajo, da se načrtovana gradnja daljnovoda na celotni trasi, dolgi 25 kilometrov, vkoplje v zemljo. »Mislimo, da je to mogoče, in vemo, da se tega zaveda tudi ekipa, ki nas skuša prepričati o nasprotnem. Mirnska dolina namreč ni tako kamnita. Na Mirni denimo načrtujejo gradnjo obvoznice, elektrika bi šla lahko tam pod cesto. A če popustijo nam, bi vkop verjetno zahtevali še drugod, in tega se država boji,« pravi Venetova.

Vkop ima po njenih besedah precej prednosti. Bolj je zanesljiv, kajti v zadnjih letih smo priča vse pogostejšim močnim neurjem, ki podirajo tudi daljnovode, obenem je naravi in ljudem bolj prijazen. V civilni iniciativi Elektrika pod zemljo so do zdaj na območju Mirnske doline zbrali nekaj manj kot 2300 podpisov za vkop žic na celotni trasi. Od tega ne odstopajo in pripravljeni so iti tudi do ustavnega sodišča. »Kupujemo elektriko in pravico imamo odločati, v kakšen okolju bomo živeli,« še dodaja Venetova.

Občina Mirna podpira prizadevanja civilne iniciative. Po besedah župana Dušana Skerbiša je najprimernejši vkop električnih kablov na celotni trasi, če to ni mogoče, pa vsaj odmik od tam, kjer so žice po mnenju občanov preblizu naselij. »V prihodnosti naj mladi živijo v neokrnjeni naravi. Vse preveč daljnovodov ne samo da onesnažuje okolje in kazi podobo krajine, vse več je tudi elementarnih nesreč, ki poškodujejo daljnovode, zato so kablovodi pod zemljo primernejši,« pravi Skerbiš.

Tudi župan občine Mokronog - Trebelno Anton Maver podpira trud civilne iniciative, saj se zaveda vseh posledic gradnje daljnovoda, a kot v isti sapi poudarja, je stabilno električno omrežje za razvoj tukajšnje industrije bistvenega pomena. Čeprav civilna iniciativa vztraja pri vkopu žic, meni, da se verjetno to ne bo zgodilo. »Zaradi takšnega idealističnega gledanja bi se lahko zgodilo, da bomo ob projekt. Menim, da smo generacija, ki lahko veliko doprinese ali škodi lokalnemu prostoru, kar zadeva zagotovitev močnejše električne energije,« meni Maver. Treba bo najti kompromis, je prepričan. Do zdaj so že dosegli, da gre na območju Puščave 700 m daljnovoda pod zemljo, preostali del daljnovoda, ki gre po njihovi občini po zraku, pa se od hiš, namesto prvotnega predloga, ki je znašal 65 m, odmakne na več kot 145 m. »Na osnovi slišanega na javni obravnavi se bom zavzel in tudi občinskemu svetu predlagal pobudo, da se vkop daljnovoda razširi še za štiri stojna mesta, to pomeni v dolžini dodatnih 800 m, kar bi pomenilo, da bi bila v naši občini večina predvidene trase pod zemljo.«

Osnutek državnega prostorskega načrta in drugi s projektom povezani dokumenti bodo na sedežih omenjenih občin javno razgrnjeni do konca tega meseca. Do takrat je mogoče podati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 9. julija 2020.