Nik Jarh

V teh dneh se je že ali se še bo zvrstilo več sej skupščin, še nekaj jih bo v prvih tednih prihodnjega meseca. Osrednji točki večine njihovih dnevnih redov sta seznanitev s poročilom o poslovanju v letu 2024 in odločanje o delitvi bilančnega dobička. Največ podjetij večji del bilančnega dobička pušča nerazporejen, izjema je na primer Elektro Celje, ki naj bi, kot je napovedal v sklicu seje skupščine, za dividende svojih lastnikov namenil celoten bilančni dobiček.

Višina sprejete dividende v Cetisu krepko višja od predlagane

Lastniki Cetisa, med katerimi ima večinski, 76-odstotni delež ljubljanska družba MSIN, so se odločili, da bodo letos iz bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta znašal 23,4 milijona evrov, za dividende namenili 9,6 milijona evrov, preostali dobiček bo ostal nerazporejen. Znesek, ki ga bodo porabili za dividende, je približno 900 tisoč evrov nižji kot lani, ko so si v celjskem podjetju kar dvakrat izplačali dividende. Bruto dividenda na delnico je skupaj znašala 52,59 evra in je bila najvišja v zgodovini družbe.

Letošnja bruto dividenda na delnico je 48 evrov. Upravni odbor je sicer predlagal, da bi bile letos dividende občutno nižje. Znašale naj bi le 2 evra bruto na delnico, zanje bi porabili 400 tisoč evrov bilančnega dobička. Lastniki, med katerimi ima poleg družbe MSIN pomemben delež še država, so se na seji odločili drugače, in to ni prvič. Višina sprejete dividende je tako krepko višja od predlagane. Soglasno so podprli tudi imenovanje Antona Černiča za člana upravnega odbora Cetisa. Kot je znano, je aprila letos dr. Peter Groznik, ki je bil tudi predsednik upravnega odbora, odstopil. Černič je direktor družbe Altima Storitve, ki se ukvarja s finančnimi zadevami in z računovodskimi storitvami. V Cetisu ni novinec, saj je bil že pred časom član upravnega odbora, več let je tudi član njegove revizijske komisije. Njegov mandat bo trajal do konca avgusta 2027, ko bodo svoj sedanji mandat zaključili drugi člani upravnega odbora.

Cetis zadnja leta posluje zelo dobro. Lani je imel 59,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 15,2 milijona evrov čistega dobička, kar je sicer 13 oziroma 7 odstotkov manj kot v letu 2023, vendar vodstvo družbe glede na razmere na tujih trgih, kamor proda 68 odstotkov svojih izdelkov in storitev, takšne rezultate ocenjuje kot uspešne.

arhiv NT/ Sherpa

V Thermani prvič

Sestali so se tudi že lastniki Thermane in Remonta. Laška zdraviliška in turistična družba, ki je v celoti v lasti Slovenskega državnega holdinga, je lani poslovala zelo dobro. Imela je približno 30 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej, ter 3,5 milijona evrov čistega dobička, kar je prav tako največ doslej in trikrat več kot leta 2023. Najbrž se je tudi zato državni lastnik odločil, da celotnega dobička ne bo pustil v rezervah, ampak si bo letos izplačal dividende. Thermana bo tako iz bilančnega dobička, ki je ob koncu lanskega leta znašal 1,7 milijona evrov, za dividende namenila malo več kot 600 tisoč evrov.

arhiv NT/ Sherpa

V Remontu dobiček ostaja nerazporejen

Drugače kot v Thermani so se odločili lastniki celjskega gradbenega podjetja Remont. Tako kot že vsa leta so ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2024 znašal 4,6 milijona evrov, »glede na trenutne razmere in obete v prihodnosti«, kot so navedli, pustili nerazporejen.

Po zelo uspešnem letu 2023, ko je imel rekordne prihodke in dobiček, so bili Remontovi finančni rezultati lani nekoliko slabši. Ob malo več kot 40 milijonih evrov čistih prihodkov od prodaje je imel 1,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 35 odstotkov manj kot predlani.

Kovintrade v nakup lastnih delnic

Čisti dobiček je lani krepko upadel tudi v mednarodnem trgovskem podjetju Kovintrade. Znašal je 1,8 milijona evrov, kar je približno polovica predlanskega. Čeprav je celjska družba ob koncu preteklega leta zabeležila kar 23,8 milijona evrov bilančnega dobička, naj bi se lastniki tudi letos odločili za skromnejše dividende. Na seji skupščine, ki bo jutri, v petek, bodo odločali o predlogu uprave, da bi zanje porabili le 744 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 0,56 evra. Največja delničarka Kovintrada je družba Bartimaeus v lasti znanega poslovneža Boštjana Marovta in nekdanjega predsednika uprave Kovintrada Marka Staroveškega, ki je tudi pomemben posamični lastnik podjetja.

Lastniki Kovintrada bodo na seji odločali tudi o podelitvi pooblastila upravi za pridobivanje in prodajo lastnih delnic. Kot je navedla uprava, bo družba lastne delnice, ki jih že ima, in tiste, ki jih bo kupila, namenila prodaji zaposlenim v matični družbi in hčerinskih družbah, strateškim partnerjem in poslovni zadrugi Vizija, ki so jo v podjetju ustanovili pred štirimi leti. Vanjo se včlanjujejo zaposleni, ki so s svojim denarjem kupili delnice. Zadruga je trenutno že več kot 5-odstotna lastnica Kovintrada. Celjsko podjetje bo lastne delnice namenilo tudi nagrajevanju zaposlenih.

Nik Jarh

Dobiček državi tudi iz Term Olimia

Konec junija bo redna letna seja skupščine Term Olimia, v prvih dneh julija se bodo zbrali tudi lastniki Elektra Celje. V Termah Olimia, ki so tako kot Thermana v lasti države oziroma njenih družb, so lani poslovali izjemno dobro, saj so imeli rekordne prihodke in dobiček. Čisti prihodki od prodaje so znašali malo več kot 36 milijonov evrov, čistega dobička je bilo 5,4 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi letos od 7,3 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenili 1,25 milijona evrov, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 1,77 evra.

Andraž Purg

Lastnikom Elektra Celje ves bilančni dobiček

Ves bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 3,8 milijona evrov, naj bi svojim lastnikom, med katerimi ima 80-odstotni delež država, izplačali v Elektru Celje. Delničarji se bodo na seji seznanili tudi z določbami in z zavezami iz finančne pogodbe, ki jo je celjsko elektrodistribucijsko podjetje decembra lani sklenilo z Evropsko investicijsko banko. Gre za posojilo v višini 58 milijonov evrov in je namenjeno financiranju naložb do leta 2026. Denar je namenjen krepitvi regionalne energetske infrastrukture, omogočil bo naložbe v vključevanje obnovljivih virov energije ter v povečanje zmogljivosti za polnjenje električnih vozil.