Arhiv NTRC

V Bistrici ob Sotli skuša občinska uprava po Debelakovih besedah enakomerno razvijati različna področja. Zelo pomembni sta kulturna in društvena dejavnost. »Tudi zato smo lani začeli obnavljati knjižnico, ki je pri nas dobro obiskana in ima dolgo zgodovino. Enota knjižnice je doslej delovala na sto kvadratnih metrih, zdaj je površin trikrat več. Pridobili smo lep nov prostor za branje, študij in izposojo gradiva.« Dela ne zmanjka tudi pri obnovah cest in plazov, kjer so stroški veliki predvsem zaradi razpršene poselitve. Županu, ki skuša spodbujati povezanost občank in občanov, je zelo pri srcu projekt Mar nam je za skupnost. Eden od rezultatov tega projekta je fitnes na prostem, ki je postavljen poleg osnovnošolskega igrišča. Občina sodeluje tudi pri projektu Urbana obrt. V sklopu projekta bo uredila kovaški muzej. V njem bo mogoče videti kovača pri delu in se preizkusiti v tej stari obrti. Obiskovalci se bodo do muzeja lahko pripeljali tudi s kolesi. »V sklopu omenjenega projekta bomo namreč kupili električna kolesa. Prostore za njihovo shranjevanje in polnjenje bomo uredili ob hostlu Gabronka. S pomočjo evropskih projektov urejamo še širokopasovne povezave. Naš cilj je, da bi možnost tovrstnih povezav zagotovili po vsej občini, kar je za naše podeželsko območje zelo pomembno,« pravi sogovornik.

Kot večkrat pravite, delite usodo podeželja, kjer število prebivalstva pada. Na to najbrž vpliva tudi zamiranje gospodarstva. Kakšna je pri vas trenutna gospodarska slika?

V občini nas je približno 1.350. Pred drugo svetovno vojno je Bistrica ob Sotli štela tri tisoč prebivalcev, takoj po vojni pa še samo 2.500. Na odseljevanje žal res vplivajo gospodarske razmere. Naš največji zaposlovalec je Gorenje, ki je nekoč imelo približno 130 zaposlenih, danes jih ima samo še 30. A tovarna žalostno propada, delavci so v negotovosti. Nismo imeli sreče z dobrimi gospodarji. Kot župan iščem možnosti, kako tovarni dati nov zanos. Velikega posluha, tudi od države, ni. Celotno Gorenje je za državo pomembno, Bistrica ob Sotli žal ne. Imamo tudi precej majhnih obrtnikov, delovna mesta so še na kmetijah. Mnogi kmetje in obrtniki pišejo dobre zgodbe. Tega ne morem reči za pošto in banko. Kljub temu da je država v preteklosti v omenjeni ustanovi vlagala veliko denarja, na podeželju sedaj zmanjšujeta svoje storitve. Zadnja v tej verigi je grožnja banke, da bo umaknila edini bankomat v občini. Žal imamo tudi številne druge omejitve. Občina je v celoti del območja Natura 2000. Vsekakor je prav, da varujemo naravo, a pogosto pozabljamo na ljudi. Res si želim, da bi država našla vzvode, ki jih je nekoč že uporabljala za razvoj podeželja in obmejnih območij. Tako bi prišli do virov za odpiranje okoljsko sprejemljivih delovnih mest. Veliko bi lahko postorili tudi, če bi država nekoliko omilila predpise za gradnjo.

Foto: GrupA - Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku