»Pameten delodajalec bo ključne zaposlene zadržal«
Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni.
Vsak upad povpraševanja, ne glede na njegov razlog, s seboj prinese manj naročil, odvečne ali presežne delavce in rast brezposelnosti, pravi Svetlik. Po njegovih besedah so spremembe, ki jih opažamo kot posledice koronavirusa, podobne tistim, ki so sledile krizam v preteklosti. Drugačen je razlog, zaradi katerega je do krize prišlo. »Za krizo, ki se je začela leta 2008, sta bila kriva prezadolženost in propad finančnih piramid. Tokrat gre za zdravje ljudi, kar je nekaj bolj esencialnega. Na prvi pogled se je zdelo, da bo to preprosto rešiti. Da bo zajezitev virusa pomenila, da se bosta gospodarska in druga dejavnost kmalu vrnili v stare tirnice. V resnici koronavirus predstavlja precejšen šok za ljudi, kar vpliva na omejevanje povpraševanja.« Dodaja, da ljudje ne trošijo bodisi zaradi ukrepov, ki so bili uvedeni zaradi preprečevanja širjenja okužb in deloma še vedno veljajo, bodisi zaradi negotove prihodnosti. Tudi podjetniki v takšnih obdobjih manj vlagajo, zmanjšujejo svoje naložbe.
Vzrok krize je torej drugačen kot pred leti. Drugačen je tudi način njenega reševanja.
Prejšnjo krizo smo zdravili z varčevanjem, saj v proračunu ni bilo rezerv, krediti so bili izjemno dragi. Sedanjo krizo je vlada začela zdraviti s trošenjem in z najemanjem posojil. Govori se, da bo v Sloveniji za reševanje razmer v različnih oblikah skupno namenjenih šest milijard evrov ali še več, tudi drugod po Evropi ravnajo podobno. Upamo lahko, da bo dodaten denar, ki ga bo torej sorazmerno veliko vloženega v različne ukrepe, spodbudil povpraševanje, ki je v preteklih mesecih izpadlo zaradi strahu potrošnikov in investitorjev. Ali bodo ukrepi učinkovali, ne vemo. S takšnimi razmerami še nismo bili soočeni, izkušenj nimamo. Vsekakor je treba spet obuditi zaupanje potrošnikov. Sprotna potrošnja, ko se ljudje oskrbujejo z osnovnimi stvarmi, je za obujanje gospodarstva premalo. Vprašanje je, kdaj bomo ljudje spet začeli kupovati trajne potrošne dobrine, na primer avtomobile. Kdaj bomo spet začeli obnavljati stanovanja in hiše ter kdaj bodo investitorji ponovno začeli vlagati. Veliko je odvisno od strahu pred ponovno širitvijo virusa in morebitno ponovitvijo krize
Pred izbruhom koronavirusa je marsikatero podjetje težko dobilo delavce. Ljudje niso bili pripravljeni delati za minimalno plačilo. Kako se bodo karte premešale sedaj?
Mnogo je odvisnega od trajanja krize. Če se bo povpraševanje kmalu vrnilo in bodo ljudje spet odšli na delo, bomo kmalu spet dosegli prejšnje razmere, ko so delavci imeli dokaj ugoden položaj in so lahko izbirali med delovnimi mesti. Če bo kriza dolgotrajnejša, bodo na boljšem delodajalci, saj bodo lahko izbirali in pritiskali na ugodnosti in plače zaposlenih. Ljudi jim ne bo treba privabljati z dodatnimi stimulacijami, z dodatnimi stroški dela. V nekaterih panogah je kljub krizi ostalo veliko povpraševanje po specifičnih znanjih in kompetencah. V mislih imam predvsem informatiko in internetno tehnologijo. Ta področja ne čutijo upada, ampak predvsem rast. Z delom, izobraževanjem in nakupovanjem od doma se je uporaba teh storitev namreč močno povečala.
Najbrž se še spominjate časov, ko so bili v Šaleški dolini zaskrbljeni zaradi dogajanja v Vegradu in podjetju Prevent. Kako vidite napovedi o predvidenem odpuščanju v Gorenju?
Napovedi so v resnici zelo slabe. Vprašanje je, kaj zares načrtuje nov lastnik, ali njegove obljube glede prihodnosti podjetja še držijo ali ne. Vprašanje je, ali so napovedana odpuščanja res zgolj posledica vpliva ekonomske krize, ki bo nastala kot posledica pandemije. Ali pa je zadaj drug scenarij, ki ga lastnik ne želi razkriti. Ugibati bi bilo nesmiselno. Lastnik je pač lastnik in kaj veliko se ne da narediti. Negotovost bo še trajala. Za blaženje socialnih posledic, ki jih vedno prinaša odpuščanje, lahko pomaga država. Tudi regija in lokalna skupnost bosta verjetno iskali dodatne možnosti za vključevanje ljudi. Tega je bilo, ko sta bila največja zaposlovalca v Šaleški dolini Gorenje in Premogovnik Velenje v dobri kondiciji, morda premalo. Zato je toliko težje, ko se razmere v takšnih velikih podjetjih zaostrijo. Po drugi strani nekateri delodajalci, čeprav se soočajo z novimi razmerami, napovedujejo vlaganja v nove tehnologije, nove programe in v izboljšave. To bo za zaposlene prineslo nekatere pozitivne posledice. Dobili bodo nove priložnosti za dodatno izobraževanje in osebni razvoj. Tudi v regiji bi bilo treba razmišljati o podobnih naložbah, ki jih lahko spodbudi kdo od zunaj. Dobro bi bilo k rasti spodbuditi tudi manjša podjetja iz lokalnega okolja.
Foto: Osebni arhiv
»V politiko nisem več dejavno vpet,« pravi sociolog Ivan Svetlik, ki je bil med letoma 2008 in 2011 minister za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2013 je bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v podiplomskem programu predava predmet Upravljanje človeških virov. Ukvarja se tudi s projektom Eutopija, katerega cilj je močnejše povezovanje šestih evropskih univerz v naslednjih desetletjih.
Preberite več v Novem tedniku
