Poplavljeni vinogradi in poljščine po nalivih: kaj bo s pridelkom, kako ravnati?
Po včerajšnjem neurju z močnimi nalivi, ki je največ težav povzročilo na jugozahodu države, ljubitelje žlahtne kapljice in vinogradnike skrbi, kako bodo poplave, pod vodo je namreč marsikje tudi trta, vplivale na letošnji pridelek.
Pri portalu Neurje.si, kjer so prejeli kar nekaj fotografij na katerih so razvidne posledice zadnjega neurja, ki je pustošilo po Sloveniji, so med drugim raziskali, ali lahko vinogradi utrpijo škodo zaradi poplav.
Že po močnejši nevihti lahko trta utrpi več vrst poškodb: pretrgane mladike, razcepljeni poganjki, zdrobljena stebla in celo poškodbe na deblu. Vse to pomeni odprta mesta za okužbo z glivičnimi boleznimi, kot sta peronospora ali botritis. Zdaj pa bi lahko vinogradniki občutili posledice tudi zaradi poplav.
Kot so zapisali pri Neurje.si, je to, kako bodo meteorne vode vplivale na trto in sam pridelek, odvisno od več dejavnikov. Če je poplavljenost kratkotrajna (nekaj ur ali en dan), škoda ni nujno velika. Če pa voda stoji več dni, lahko pride do odmiranja korenin in posledično do velike izgube pridelka.
Kot so pojasnili, je trta je precej odporna na sušo, na dolgotrajno stoječo vodo pa ne, saj korenine potrebujejo zrak. Če so korenine predolgo v vodi, lahko pride do asfiksije korenin in propada posameznih trsov.
V mokrih pogojih se močno poveča tveganje za glivične bolezni (peronospora, siva plesen, črna pegavost), ker vlaga ostane v krošnji. Dolgoročno lahko pride do zmanjšanja rodnosti in slabše kakovosti grozdja, so pojasnili pri Neurje.si, kjer so se dotaknili tudi poljščin.
Medtem so na portalu Živimo lepo poudarili, da je vinska trta rastlina z izjemno sposobnostjo obnove, vendar le, če ji pravočasno pomagamo. Primer iz Dolenjske, kjer je vinogradniško društvo spremljalo vpliv neurij na letino, je po njihovih navedbah pokazal, da trte, ki so bile obrezane in sanirane v roku 48 ur po nevihti, niso razvile več bolezni kot tiste v običajnih razmerah. Trte, pri katerih so vinogradniki čakali več dni, pa so imele za 40 % slabši pridelek.
Kako je z njivami in poljščinami?
Če voda stoji dalj časa, se tla zbijejo in zmanjša se dostop kisika do korenin, posledično rastline lahko začnejo gniti.
Prav tako lahko voda odplavi hranila (dušik, kalij), kar oslabi rast in zmanjša pridelek.
Voda lahko prinese tudi mulj, pesek ali celo onesnaževalce, ki pokrijejo rastline, so še navedli pri Neurje.si. Nekateri uporabniki družbenih omrežij pa ob tem pravijo, da reke, potoki ..., ki poplavijo, s seboj prinesejo tudi marsikaj škodljivega, kar lahko še dolgo ostane v zemlji in v rastlinah.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
