Milica Saje iz SB Novo mesto o aktualni problematiki zdravstvene administracije
»Več
kot polovica zaposlenih v zdravstveni
administraciji je v plačnih razredih pod minimalno plačo,« je na 6. konferenci
Sodobna zdravstvena administracija pojasnila Milica Saje iz Splošne bolnišnice
Novo mesto. V Ankaranu, kjer so se pretekli konec tedna zbrali zaposleni v zdravstveni administraciji iz vse
Slovenije, je bila v ospredju aktualna problematika
zdravstvene administracije, prenova plačnega sistema in pogajanja o odpravi
nesorazmerij v osnovnih plačah.
Izidi uspešnega zdravljenja so glavno merilo kakovosti, ki pa lahko uspe samo z dobrim medsebojnim sodelovanjem in enakopravno vključenostjo vseh deležnikov zdravstvenega sistema. In ravno to vlogo ima tudi zdravstvena administracija, ki je nedvomno nepogrešljiv in pomemben del zdravstva.
»Ker je zdravstvo polno nepredvidljivih in težkih situacij, smo s pacienti v dobrem in slabem, prav tako na dnevni ravni komuniciramo z zahtevnimi sogovorniki,« je v uvodnem nagovoru povedala Milica Saje, predsednica Združenja zdravstvene administracije Slovenije.
Glede na zahtevno in odgovorno delo, ki ga opravlja zdravstveno administrativni sodelavec, si nedvomno zaslužijo večje ovrednotenje, so se strinjali zbrani na konferenci.
»Tako s strokovnega kot tudi
finančnega vidika je nedopustno, da so začetni plačni razredi z novo
uskladitvijo minimalne plače padli do te mere, da je nujna prilagoditev, oz. doplačilo
zavoda do minimalne plače. Več kot
polovica zaposlenih v zdravstveni
administraciji je namreč v plačnih razredih pod minimalno plačo,« je še dodala Sajetova.
Mag. Branko Vidič z Ministrstva za javno upravo RS je v svojem predavanju predstavil izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, v katerega sodi tudi zdravstvena administracija. Po njegovih besedah so strokovne rešitve pripravljene, s sindikati pa naj bi se glede prenove plačnega sistema kot tudi odprave nesorazmerij, predvidoma sporazumeli do konca junija. Skupni temelji plačnega sistema naj bi ostali, pomembno pa je, da se ob tem upošteva sprecifika posameznih delov javnega sektorja, kar še posebej velja za zdravstveni sektor.
Ob pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij si v Združenju zdravstvene administracije Slovenije prizadevajo tudi za uvedbo standardov in normativov v zdravstvu. Na tem področju si obetajo premike, saj so predstavniki združenja v kratkem povabljeni na pogajanja z Ministrstvom za zdravje.
»Moti nas namreč, da delo sodelavcev v zdravstveni admonistraciji ni poenoteno na nacionalni ravni. Ni poklicne kvalifikacije, ni nobenih normativov in standardov, opis del in nalog je tako odvisen od vsakega posameznega zdravstvenega zavoda,« pojasnjuje Petra Pogačar, vodja zdravstvene administracije Bolnišnice Sežana.
Ker je delo zdravstvenih administratorjev velikokrat podvrženo stresu in pritiskom, je del konference, ob strokovnih temah, obravnaval tudi tematiko komuniciranja s težavnimi pacienti in psihološko odpornost pri delu. Drugi dan konference je bil namenjen tudi predstavitvi strategije digitalizacije zdravstva v Sloveniji za obdobje 2022-2027. Govora je bilo tudi o uporabi sodobne informacijske tehnologije za komuniciranje s pacienti, vključno s prepoznavo govora pri ustvarjanju zdravstvene dokumentacije pacienta.
