##IMAGE-3313903##

V prvih nekaj dneh novega šolskega leta se vodstva srednjih šol ter dijaki in njihovi starši ne ukvarjajo z običajnimi šolskimi zadevami, temveč premlevajo težave z uvedbo toplih malic. Te pozdravljajo vsi, a imajo težave zaradi nenormalno kratkega časa za uvedbo - rok je bil že 1. septembra!

Država bo od 1. septembra za topel dijaški obrok prispevala 2,42 evra subvencije, kar družinam prinaša 45 evrov prihranka mesečno oz. 450 evrov letno za vsakega dijaka. To pa nikakor ni malo. Tople malice podpira tudi Dijaška organizacija Slovenije, ki je z raziskavo ugotovila, da doslej čez 60 odst. dijakov ni bilo zadovoljnih z urejenostjo prehrane na šolah. Več kot pol jih je kupovalo malico v bližnjih trgovinah ali lokalih, čeprav bi lahko na skoraj polovici šol dobili hladen ali tudi topel obrok. Dijaki so že ob pripravi zakona opozarjali, da bodo težave v organizaciji pri tako kratkem roku uvedbe. V teh dneh se je pokazalo, da so imeli še kako prav.

Nekatere šole so z veliko truda sicer pravočasno zagotovile tople obroke ali pa jih bodo v kratkem, hudo pa je tam, kjer nimajo prostora niti za razdeljevanje hrane, kaj šele za kuhinjo. Po ocenah ravnateljev ima le polovica šol ustrezne prostore za uživanje toplih obrokov. Po podatkih šolskega ministrstva ima slaba polovica šol razdeljevalno kuhinjo, tretjina šol pa lastno kuhinjo. 17 odst. šol nima lastne kuhinje, zato so morale med poletjem z razpisi iskati zunanje izvajalce.

Na težave so naletele tudi šole, ki sicer imajo lastne kuhinje ali razdelilnice hrane, kajti zaradi subvencije se bo za topel obrok odločilo več dijakov kot doslej, cilj pa je najbrž, da bi se vsi. Kako naj se veliko število dijakov zvrsti pri toplem obroku, ne da bi bil moten pouk in ne da bi se ta pretirano podaljšal, je ta hip za mnoge še velika uganka.

Tudi na Šolskem centru Novo mesto, enem največjih v Sloveniji, kjer imajo jedilnico in delilnico hrane, so ugotovili, da se vsi dijaki (na šoli jih je čez 3.200) tu ne bodo mogli zvrstiti. Da bi zagotovili tople obroke vsem, so uvedli v urnik eno prosto uro za malico in reorganizirali pouk tako, da bi lahko jedli v štirih izmenah (treh dopoldanskih in eni popoldanski), a tudi to ni dovolj. Dijaški dom Novo mesto šoli namreč lahko ponudi topel obrok le za eno dopoldansko in eno popoldansko izmeno, tako da preostalima izmenama trenutno ponujajo prilagojeni topli obrok. Center že ima soglasje ministrstva za dograditev jedilnice, kot sta sporočila ravnatelj Dijaškega doma Novo mesto Marjan Grahut in direktor Šolskega centra Štefan David. Poudarjata, da so dijaki topel obrok zelo dobro sprejeli, da nanj prihajajo skoraj vsi, da se skoraj vsa malica poje ter da vladata v jedilnici, proti pričakovanjem, red in disciplina.

"Pozdravljam toplo malico in sem prepričana, da se bodo problemi postopoma rešili na vseh šolah," je optimistična Natalija Petakovič, ravnateljica Gimnazije Novo mesto. Ta je med tistimi srednjimi šolami, ki nimajo ne kuhinje in ne primerne razdelilnice hrane, ima pa še to smolo, da v bližini ni nobenega primernega dobavitelja. "Z razpisom smo iskali ponudnika, ki bi dobavljal malice in tudi opremil prostor, konec julija pa nas je obiskal projektant ministrstva za šolstvo, tako da načrt jedilnice že imamo. V atriju in na galeriji bi lahko hkrati malicalo okrog 200 dijakov, in ker jih je na šoli 860, bo treba malicati na izmene. Trenutno delimo dijakom bone za hladno malico," nam je povedala ravnateljica.

Zaradi organizacije malice so uvedli prosto uro v urniku, a se je že v prvih dneh pokazalo, da imajo dijaki zaradi podaljšanega pouka velike težave s prevozi. "Če se mi je prej končal pouk ob 14. uri, se konča zdaj ob 14.45, tako da zamudim vlak. Prej sem prišel vsaj domov na kosilo, zdaj pa zamudim še to" je zapisal dijak tretjega letnika. Te dni so na zahtevo dijakov in staršev urnik začasno spet skrajšali, saj hladno malico na bone postrežejo hitreje, kot so sprva računali.

“Zakon je zelo strog in zahteva s 1. septembrom zagotavljanje toplih malic. Upam, da nam bo ministrstvo izjemoma, ker nimamo pogojev za kaj drugega, začasno subvencioniralo tudi hladno malico. V okolišu smo iskali možnosti, a tako zmogljivih lokalov ni, OŠ Center nam je zdaj tudi pisno odgovorila, da toliko zmogljivosti nima,” je še povedala Petakovičeva.

Tudi brežiška Gimnazija nima možnosti sama pripravljati toplih obrokov niti jih deliti, ima pa delno srečo, da ima v neposredni bližini bolnišnico. “Imamo 650 učencev in še za pouk moramo najemati učilnice. Bolnišnica Brežice kot ponudnik sicer ustreza tehničnim zahtevam, ne pa cenovnim. Ker je edini ponudnik, bomo morali pristati na ceno 3,25 evra, zato bodo morali dijaki doplačati. Prvi teden smo zbirali naročila med dijaki in za topel obrok se jih je odločilo 340, kar bolnišnica lahko zagotovi. Do konca tega tedna moramo uskladiti še logistiko in potem bomo z malicami začeli,” nam je razložil namestnik ravnateljice Uroš Škof.

Velike težave z usklajevanjem urnikov imajo tudi na tej šoli, saj Hura zanje, čeprav je ... Nadaljevanje s 3. strani lahko ponudnik istočasno zagotovi le 50 obrokov in bo treba jesti v 7 skupinah. To pa podaljšuje urnike in stopnjuje težave s prevozi v šolo. Šole se bodo morale med seboj uskladiti, da se bodo lahko prilagodili tudi prevozniki.

“Še vedno ostane polovica dijakov brez tople malice in ne vemo, kako bomo reševali zaplet, če se bodo za malico začeli odločati še drugi dijaki. Trenutne rešitve so torej začasne. Odprto ostaja še, kaj z dijaki, ki toplih malic ne želijo in bi raje hladne malice. Navsezadnje je lahko tudi hladen obrok zdrav, če je pripravljen v skladu s smernicami zdrave prehrane,” razmišlja Škof.